Devetnajst let je minilo, ko je hrvaško podjetje Multiconsult, hčerinska družba takrat druge največje slovenske banke, Nove KBM, pričelo kupovati projektne družbe skupaj z zemljišči, ki so jih te firme pred tem kupile. A hrvaška podjetja za bistveno nižjo ceno, kot je kasneje Multiconsult, večinoma s krediti, pridobljenimi pri Novi KBM, plačal zanje. V poslih, vrednih slabih 60 milijonov evrov, naj bi bila banka po tožilskem prepričanju oškodovana za dobrih 25 milijonov evrov. Tisti, ki naj bi bili razliko pospravili v žep, so bili hrvaški državljani. V največjem deležu direktor Multiconsulta Tomislav Blagus in podjetnica, nekdanja športna misica Vlatka Matić Pivac.
Imena tistih, ki naj bi bili vpleteni v sporne posle mariborske banke, takrat v lasti države, so, potem ko je ob nastopu finančne krize v letu 2009 vodstvo Nove KBM naročilo cenitve hrvaških naložb, kjer naj bi se bila pokazala odstopanja, na seznamu osumljenih prihajala in odhajala. Dokler ni specializirano državno tožilstvo leta 2017 podalo obtožnice. Zoper enajst oseb, štiri slovenske državljane in šest hrvaških. Leto dni pred zastaranjem pa je za zdaj izrečena sodba le trem slovenskim državljanom. Nekdanjemu predsedniku uprave Nove KBM Matjažu Kovačiču ter Borisu Cekovu in Igorju Šujici, ki sta preko drugih hčerinskih družb mariborske banke sedela v nadzornem odboru hrvaškega Multiconsulta. Pri preostalih tečejo ločeni postopki. Da bo proces trd oreh, se je pokazalo že v fazi preiskave, kajti že zavarovanje premoženja na Hrvaškem se je spreminjalo (pre)hitro - od zamrznjenega do odmrznjenega v zgolj nekaj mesecih. Neodzivnost hrvaških državljanov je sodne postopke dodatno zavlekla, mariborsko sodišče je želelo postopke zoper Hrvate predati sodišču naše južne sosede, a so tam to zavrnili. Zdaj jim sodijo v ločenih postopkih, kot tudi Manji Skernišak, takratni članici uprave Nove KBM, ki naj bi bila ravnala v sostorilstvu s Kovačičem.
Časovna distanca in drobljenje spisa sta to bančno afero, s katero so se ukvarjali tako naši kot hrvaški organi odkrivanja, pregona in še sodišča, krepko razvodenela. Tri leta in pol je trajalo sojenje trojici, ki je bila zdaj, še nepravnomočno, obsojena. Kar pohiteti bo treba, da bo do zastaranja, ki nastopi leta 2026, izrečena pravnomočna sodba. Če bo obsodilno sodbo razveljavilo višje sodišče, ki bo obsežen spis zagotovo prejelo v obravnavo, kajti obramba je že napovedala pritožbo, bo primer zagotovo zastaral.
Sporna kreditiranja bank so zagotovo eden večjih krivcev za več kot petmilijardno bančno luknjo, katere sanacija se je začela leta 2013. Zatorej ni čudno, da so obtožbe in sodbe zoper bančnike, še posebno kadar gre za predsednika uprave katere od bank, v javnosti deležne takšne pozornosti. Tudi zaradi tega, ker se banke zdaj hvalijo z rekordnimi dobički. Da gre za izjemno kompleksne postopke, ki vključujejo obsežno dokumentacijo, številna pričanja in izvedeniška mnenja, zaradi česar preiskave in sojenja trajajo daljše časovno obdobje, pojasnjujejo na specializiranem tožilstvu, ki ima v rokah večino primerov bančnega kriminala pri nas. 30 pravnomočnih sodb imajo v statistikah, 23 obsodilnih zoper 49 ljudi, od tega 31 bančnikov. Ni malo. A spregledati ne gre, da se jih je kar nekaj izvleklo s sporazumi in milimi kaznimi. Kar je slab signal za to, da se kaj podobnega več ne bi ponovilo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
