Predsednica Večerovega aktiva novinarjev Jana Juvan je naštela vrsto imen novinarjev in drugih članov ekipe Večera, ki so v zadnjih letih, po zadnjem lastniškem preoblikovanju časopisne hiše, ostali brez dela, s čimer je na izgubi ne le Večer, ampak tudi bralci. "To je odraz naše sodobne družbe, naravnane le h kapitalskim interesom," je dejala pred zbranimi na Trgu Leona Štuklja.
Odjava naročnine na Večer po njenih besedah ni pravi odgovor na nastale razmere, saj bi to "dodatno škodilo vsem tistim, ki ostajamo in se še borimo za kakovostno novinarstvo". "Prepričani smo, da Maribor potrebuje vsaj en resen tiskan medij, kar lahko dosežemo le s podporo bralcev. Medij, ki gleda lokalni oblasti pod prste in ki na plan prinaša zgodbe iz našega okolja," je poudarila.
Predsednica Evropskega združenja novinarjev Maja Sever je dejala, da s takšnimi potezami, kot so mu priča na Večeru, izgublja celotna družba. "Ne samo da izgubljamo novinarje, izgubljamo pravico do resnice, izgubljamo prostor za razmišljanje, izgubljamo ogledalo pred obrazom. Čeprav nam to ogledalo ni vedno všeč, se ne smemo predati neumnosti, površnosti in poslušnosti. Ne smemo nehati misliti s svojo glavo," je poudarila.
"Čas je, da krčenje novinarskih ekip in finančno izčrpavanje medijev preneha biti samoumevno," je dodala podpredsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Mojca Zorko. Izpostavila je, da ima javnost pravico do obveščenosti in si zasluži neodvisne, verodostojne in kakovostne informacije. "A brez urednikov, s krčenjem dopisništev, z enočlanskimi redakcijami kakovostnih časopisov pač ne bo. Nobena umetna inteligenca ne more na teren k ljudem, ko jim voda dere čez hišo. Ali postavljati neprijetnih, a nujnih vprašanj odločevalcem. Brez novinark in novinarjev bo bistveno težje osmišljati svet okoli nas," je dejala.
Odločitve, ki izhajajo zgolj iz kratkoročnih finančnih interesov, brez upoštevanja družbene odgovornosti medijev, so za DNS nesprejemljive. "Pri soočanju z izzivi majhnega, spreminjajočega se trga naj pomaga država z novim zakonom o medijih. A ne z namenom večanja dobičkov neodgovornih lastnikov, ampak z namenom ohranjanja novinarskih delovnih mest," je dejala Zorko.
Po besedah glavne tajnice Sindikata novinarjev Slovenije Mojce Zabukovec je potreben nov premislek, ali je mogoče novinarsko delo opravljati v okviru zasebnih gospodarskih družb, kjer se zasleduje le dobiček. "Če želimo kot družba ostati demokratična, brez novinarstva ne bo šlo," meni.
Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije se je strinjala, da doseganje dobička ne more biti sprejemljiv in edini zasledovani cilj medija. "Država je dolžna ustvarjati okvirje, s katerimi bo preprečevala tovrstno ravnanje lastnikov in zagotavljala, da mediji izvršujejo svoje poslanstvo," je dejala.
"Brez medijev naša pravica do obveščenosti ne more biti uresničena. Preko družbenih omrežjih, preko takih ali drugačnih, tudi lažnih novic, preko lansiranih sporočil ne moremo vedeti, kaj je res in kaj ne, kaj je prav in kaj ne. Tako ne moremo priti do strokovnih, utemeljenih, poznavalskih komentarjev. Nič od tega nimamo, če nimamo medijev, ki so trdni, ki imajo strokoven, usposobljen kader z integriteto in lastnike, ki se zavedajo svoje odgovornosti," je ponazorila.
"Novinarstvo je temelj demokracije. Kakovostno novinarstvo je ključno za informiranje državljanov, za razmisleke, za analize, da gleda pod prste vsakokratnim odločevalcem in nosilcem ekonomske moči," je povedala tudi predsednica sindikata novinarjev Večera Branka Bezjak.
Poleg zbranih sodelavcev različnih medijskih hiš je danes prišla izraziti podporo Večeru tudi predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija Helena Milinkovič. "Stanje je zelo resno. Zato je treba biti spet glasen, sploh ob sprejemanju novega medijskega zakona. Kje je zaščita kakovostnega novinarstva, ki jo vlada obljublja?" je vprašala.
