1. Kako izberem pravo fakulteto in študijski program?

Najprej razmisli o svojih interesih, talentih in kariernih ciljih. Preveri predmetnik programa, zaposlitvene možnosti in mnenja študentov. Ne oziraj se na sugestije staršev ali na to, kam gredo sošolci in prijatelji, osredotoči se nase in na svoje želje. Drži se znanega izreka, ki ga pripisujejo Aristotelu: "Tam, kjer se križajo potrebe sveta in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica." Obišči informativne dneve, kjer lahko dobiš vpogled iz prve roke. Priložnost za to je že v petek in soboto, 14. in 15. februarja, na večini fakultet ob 10. in 15. uri (petek) oziroma ob 10. uri (sobota). Če zboliš ali bi rad obiskal več fakultet, kot je terminov, si lahko pomagaš s spletom, saj večina fakultet del aktivnosti in predstavitev organizira tudi na daljavo. Na Univerzi v Mariboru je dostop do vseh spletnih dogodkov na informativni.um.si. Tam izveš tudi vse o vpisnih pogojih, možnostih in pogojih študija, možnostih zaposlovanja in nadaljevanju izobraževanja. V soboto, 15. februarja, ob 12. uri bo potekal tudi skupni spletni dogodek, v okviru katerega bodo predstavljene ključne podporne storitve za študente na Univerzi v Mariboru, kot je postopek vpisa, bivanje v študentskem domu, knjižnične storitve, podpora študentom s posebnimi potrebami, razvoj kariere med študijem, mednarodne izmenjave in podobno.

2. Kateri so najpomembnejši datumi, ki jih ne smem spregledati?

- Najpomembnejši termin je od 18. februarja do 18. marca, ko je za slovenske državljane in državljane EU prvi prijavni rok za oddajo prijave za vpis v prvi letnik. Postopek poteka prek spletnega portala eVŠ. V prijavi lahko napišeš največ tri želene študijske programe, pri čemer je pomemben vrstni red. Na spletnih straneh vpisnih služb www.vpis.uni-lj.si, www.um.si/vpis, www.vpis.upr.si in www.ung.si so dostopni tudi podrobni statistični podatki o značilnostih vpisa na želeni študijski program v zadnjih letih.

- Če ima želen študijski program omejitev vpisa, izveš 25. marca.

- Med 24. junijem in 8. julijem boš moral opraviti preizkus nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti na visokošolskih zavodih, če ga izbrani študij zahteva.

- Nato do 25. julija prejmeš elektronski sklep o tem, ali si sprejet na izbrano fakulteto.

- Od 25. julija do 14. avgusta poteka vpis sprejetih v prvem roku.

- Drugi prijavni rok je od 20. do 27. avgusta, od 4. do 10. septembra preizkusi nadarjenosti, do 19. septembra pa bodo izdani elektronski sklepi o rezultatih izbirnega postopka drugega roka.

- Med 24. in 30. septembrom sledijo vpisi sprejetih v drugem prijavnem roku.

- Če do takrat še ne boš uspel s svojo prijavo, imaš od 24. do 25. septembra do 10. ure možnost vpisa na še prosta vpisna mesta. Nasvet strokovnih služb je, da elektronsko prijavo izpolniš pravilno, jo oddaš pravočasno in pri tem ne čakaš na zadnji dan, saj se lahko kaj zalomi s spletnimi povezavami.

3. Kaj naj vprašam na informativnih dnevih?

Poleg osnovnih informacij o programu povprašaj o zaposlitvenih možnostih, izmenjavah v tujini, praksah, obveznostih in študentskem življenju. Pogovori se s študenti, da dobiš realen vpogled v potek študija. Sprašuj čim več, da se boš lahko informirano odločil. Konkretna vprašanja, ki jih lahko zastaviš, vključujejo: Kakšne so zaposlitvene možnosti po zaključku študija? Kateri poklici so najpogostejši med diplomanti tega programa? Kako hitro se diplomanti zaposlujejo in na katerih področjih? Ali je na trgu presežek ali primanjkljaj kadrov s to izobrazbo? Ali je mogoče delo najti tudi na drugih področjih? Kako je organiziran urnik predavanj (ali so strnjena, potekajo zjutraj ali tudi zvečer)? Kje poteka študij (na katerih lokacijah, koliko je predavanj v predavalnicah in koliko online)? Kako dostopna je študijska literatura? Ali je v slovenskem jeziku in na voljo v spletnih učilnicah? Katere izbirne predmete lahko izbereš? Ali fakulteta izvaja tutorstvo, kjer starejši študenti in profesorji pomagajo novincem pri uvajanju v študij in študentsko življenje? Kako fakulteta vzpodbuja vključevanje študentov v znanstvenoraziskovalno delo? Kako je fakulteta povezana s podjetji in drugimi zaposlovalci? Koliko praktičnega dela je vključenega v program in koliko je obveznih ur prakse? Ali študij omogoča izmenjave v tujini? Kakšne so možnosti nadaljevanja izobraževanja na drugi ali tretji stopnji?

4. Zakaj študirati v Mariboru? Naj raje študiram čim bližje domačemu kraju ali odidem v drugo mesto?

Vse je odvisno od tvojih želja in finančnih zmožnosti. Študij v drugem mestu ti lahko ponudi več priložnosti za osebno rast in neodvisnost, študij v domačem kraju pa je običajno cenejši, a manj samostojen. Ne glede na to, ali si iz (okolice) Maribora ali od drugod, študij v mestu ob Dravi ponuja kar nekaj prednosti. Študentje se v Mariboru pregovorno dobro počutijo, saj je veliko možnosti za zabavo in rekreacijo, poleg tega je vse na dosegu roke in praviloma tudi ceneje kot v prestolnici ali v tujini. Na Univerzi v Mariboru radi izpostavijo, da se redno uvrščajo med štiri odstotke najuspešnejših univerz na svetu, da podpirajo študente in skrbijo za njihov celovit razvoj z močnim sistemom tutorstva, kariernim centrom in študentskim središčem. "Študent pri nas ni številka," zagotavlja Maja Modic, prorektorica za študijsko dejavnost UM. Izpostavljajo tudi veliko izbiro študijskih programov. Letos jih je na voljo 75 (41 univerzitetnih, 29 visokošolskih strokovnih in pet enovitih magistrskih študijskih programov) in 4540 vpisnih mest. Pokrita so skoraj vsa področja, pri čemer nekateri študiji potekajo še v Ljubljani, Kranju, Hočah, Krškem, Velenju in Brežicah. Omejitev vpisa je v Mariboru pričakovati na programih računalništvo in informacijske tehnologije, medijske komunikacije, mehatronika, arhitektura, varnost in policijsko delo, psihologija, zdravstvena nega, medicina, dentalna medicina, farmacija, ki je letos razpisana prvič, zelo verjetno pa tudi na programu angleščina in književnost ter strojništvu.  

Maribor ima od lani uradno še eno univerzo, to je Univerza Alma Mater Europaea, kjer je študij plačljiv, ponuja pa, kot navajajo, deficitarne programe, ki jih v javnem šolstvu ni. 

5. Kako težko je dobiti študentsko sobo v domu?

Dobra novica za tiste, ki bi radi študirali v Mariboru, je, da precej lažje kot v Ljubljani. V študentskih domovih mariborske univerze je na voljo 2748 ležišč v 17 domovih na petih lokacijah. Povprečna cena sobe je 142 evrov na mesec. V Ljubljani 108 evrov, a je v mestu ob Dravi povprečen standard bivanja načeloma višji. Do javne sobe prej ali slej načeloma pridejo vsi. Če se to ne zgodi že v začetku študijskega leta, je treba vsaj začasno najeti namestitev na trgu. "Tukaj naj bodo dijaki pozorni: če želijo na koncu iti v študentski dom, ne smejo podpisati dolgoročne pogodbe z zasebnikom," svetujejo v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru. Pri zasebnikih je cena sobe med 200 in 300 evri mesečno (stroški stanejo še dodatnih okoli sto evrov), v Ljubljani je cena še višja in doseže tudi 500 evrov. Študentje v Mariboru v primerjavi s tistimi v prestolnici sicer običajno dobijo standard, ki ga plačujejo.

6. Kakšni so še drugi stroški študija?

V Sloveniji je študij na javnih univerzah za državljane Slovenije in EU brezplačen, če se vpišeš v redni študij na prvi in drugi stopnji (dodiplomski in magistrski študij) in še nisi izkoristil pravice do brezplačnega študija. Vendar obstajajo določeni stroški, ki jih moraš upoštevati, še zlasti, če boš študiral zunaj svojega kraja. Pri subvencionirani prehrani (študentski boni) je treba obrok doplačati od nič do pet evrov, študentske enotne subvencionirane mesečne vozovnice za medkrajevni prevoz letos stanejo 25 evrov, uporabo mestnih avtobusov v Ljubljani ali Mariboru se plača dodatno oziroma posebej. Mesečna vozovnica za izključno mestni avtobusni promet v obeh največjih mestih stane okoli 20 evrov. Upoštevati je treba še nakup učbenikov, gradiva in tehnične opreme, stroški so odvisni od programa. Skoraj nujna je tudi članarina v knjižnici. Na Univerzi v Mariboru se dostop do Univerzitetne knjižnice Maribor in knjižnic na fakultetah poravna v okviru prispevka ob vpisu, ki zdaj znaša 50 evrov. Nekateri programi imajo nadstandardne storitve, ki so plačljive, denimo terenske vaje, ki lahko stanejo tudi več sto evrov. Če se boš na fakulteto vpisoval izredno, se pozanimaj o ceni izrednega študija.

7. Kaj pa možnosti štipendij?

V Sloveniji v času študija lahko prejemaš državno štipendijo, Zoisovo štipendijo, štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, sofinancirane in nesofinancirane kadrovske štipendije, štipendije AD futura. Obstajajo tudi druge vrste štipendij - štipendije nevladnih organizacij, štipendije državnih organov ali občinske štipendije. Denimo Mestna občina Maribor razpisuje kadrovske štipendije za potrebe svoje mestne uprave in štipendije za potrebe javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je. Višina je 250 evrov mesečno. Razpisuje tudi štipendije za nadarjene študente v višini 190 evrov mesečno. Če imaš stalno prebivališče v kateri od drugih občin, preveri, kako finančno pomagajo študentom. Pogosta praksa občin je tudi mesečna žepnina ali podelitev enkratnih zneskov brez obveze oziroma študentom ni treba izkazovati posebnih dosežkih. 

8. Kako pomembna je pri odločanju dobra ponudba obštudijskih dejavnosti?

Univerze ponujajo različne športne, kulturne in raziskovalne dejavnosti, možnost vključevanja v študentske svete, društva in klube. Sodelovanje v njih lahko obogati tvoje izkušnje in pomaga pri navezovanju stikov. Uspešni študentje trdijo, da je vključevanje v obštudijske dejavnosti izjemno pomembno. "Obštudijske dejavnosti bogatijo tudi tvoj življenjepis. Ne nazadnje boš ob koncu študija z življenjepisom šel naprej na karierno pot. Tvoj cilj mora biti, da ga med študijem napolniš tako, da bo odraz tvojih interesov, strasti in da bo predstavljal tebe," meni Nomi Hrast, prorektorica za študentske zadeve na mariborski univerzi. Ta študentom ponuja ​tudi 80 obštudijskih dejavnosti, ki so kreditno ovrednotene, in to s področja športa, umetnosti in kulture, raziskav, projektov, prostovoljstva in varovanja zdravja. Te učne enote lahko študenti izberejo v okviru proste izbirnosti ali kot dodatne učne enote. 

9. Ali je možno zamenjati študijski program, če ugotovim, da mi ne ustreza?

Da, vendar je postopek odvisen od pravil posamezne fakultete. Pogosto je lažje prehajati med sorodnimi programi, saj se lahko nekateri opravljeni izpiti priznajo. Sicer pa zakon o visokem šolstvu študentu omogoča, da enkrat v času študija bodisi ponavlja letnik bodisi spremeni študijski program oziroma smer. Če se vpišeš na napačni študij, se torej na naslednjem razpisu za vpis lahko prepišeš na drugo smer oziroma fakulteto in obdržiš status študenta. Vendar v tem primeru ne boš imel pravice do ponavljanja letnika. Prepis na drug študijski program poteka podobno kot prvi vpis. Če si že izkoristil možnost dvakratnega rednega vpisa ali enega rednega vpisa in ponavljanja, imaš možnost vpisati plačljiv izredni študij ali pavzirati, vendar v tem primeru izgubiš status študenta in vse z njim povezane pravice.

10. Kako se vpišem na fakulteto v tujini?

Če prijavo za vpis oddaš za slovenske študijske programe, to ne pomeni, da se ne smeš hkrati prijaviti tudi v tujini. Oddaš lahko torej več prijav, se pa pogoji sprejema razlikujejo glede na državo in univerzo. Ko prejmeš odločbe o sprejemu, je korektno obvestiti tiste ustanove, kamor se ne boš vpisal, in se jim zahvaliti za priložnost. Študij v tujini je neprecenljiva izkušnja - poleg akademskega znanja omogoča spoznavanje novega okolja, izboljšanje znanja tujega jezika in pridobivanje dragocenih stikov. Najprej premisli, kaj te zanima in kakšni so tvoji cilji, nato pa preveri pogoje vpisa na želenih univerzah. Najbolj zanesljive informacije boš našel na uradnih spletnih straneh fakultet ali specializiranih portalih, kot je studyportals.com.