Zdaj ni več enigma - dan ekološkega dolga, ki ga ustvarjamo že več kot pol stoletja in je med drugim pripeljal do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja izpustov toplogrednih plinov ter slabše prehranske in energetske varnosti, je vsako leto bolj zgodaj. Če smo še ob prelomu tisočletja prelomnico ekološkega dolga dosegli oktobra, je to zdaj že avgusta. Vsako leto se namreč skrajša za dva do tri dni.
Življenje našega planeta "na kredit" je v današnji (potrošniški) družbi neizogibno, dan ekološkega dolga pa je prelomnica, ki kaže, kdaj smo počrpali vse naravne vire, ko torej do konca leta živimo v dolgu do planeta.
Dan ekološkega dolga je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms. Slovenski akademik Jože Trontelj, zdravnik, doktor nevroznanosti in bioetik, tudi nekdanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je v slovenskem jeziku ta pojav kot prvi označil za izpraznjeno letno ekološko blagajno.
Dan ekološkega dolga je tista prelomnica v letu, izračunana z deljenjem svetovne biokapacitete, torej količino ustvarjenih naravnih virov v določenem letu, s svetovnim ogljičnim odtisom, torej človeško porabo naravnih virov v tem letu, pomnoženo s številom dni v letu. K preprečevanju ekološkega dolga lahko prispevamo vsi, vsak posameznik in na koncu tudi družba imata možnost vplivati na zamik nastanka ekološkega dolga v tekočem letu.
Letošnji dan ekološkega dolga Slovenije celo teden dni kasneje
Organizacija Earth Overshoot Day vsako leto že prvega januarja ponudi seznam, kdaj bodo posamezne države sveta dosegle dan ekološkega dolga, izračun pa temelji na podatkih ogljičnega odtisa in biokapacitet za minulo leto. Podatek za posamezno državo kaže, kdaj bi dosegli dan ekološkega dolga, če bi vsi državljani sveta vire izrabljali tako kot državljani posamezne države. Morda je razveseljiv podatek, da se je letošnji dan ekološkega dolga po merilih Slovenije z lanskega 18. aprila zamaknil na 25. aprila.
Zgodaj, za razliko od številnih drugih držav sveta, dosegamo dan ekološkega dolga v Sloveniji. To kaže, da je naša poraba naravnih virov prevelika in da moramo prav zato, da bi dosegli življenje znotraj meja vzdržne rabe naravnih virov.
Če bi torej vsi ljudje na planetu živeli, kot živimo Slovenci, bi potrebovali kar 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da zadovoljili vse svoje potrebe po naravnih virih.
Slovenija se, podobno kot številne druge države po svetu, sooča z izzivom uravnoteženja gospodarske rasti in razvoja ter potrebe po zmanjšanju svojega ekološkega odtisa. Podobno kot večina držav EU je namreč tudi Slovenija v minulih desetletjih ubrala pot razvoja z ekonomskim modelom, ki z naravnimi viri ravna potratno. Zavedanje, da je treba z viri ravnati smotrno, sicer vse bolj prežema tudi slovensko družbo in tukajšnji življenjski slog in tako je Slovenija za razliko od mnogih drugih držav EU sočasno tudi pionirka v ekološkem prehodu. V Strategiji razvoja Slovenije 2030 je jasno zastavljen ambiciozen cilj zmanjšanja ekološkega odtisa za petino.
Na eni strani Katar, na drugi Kirgizija
Na lestvici doseganja dnevov ekološkega dolga so vodilni Katar (ki je letos ta dan dosegel že 11. februarja), Luksemburg (20. februarja), v prvi polovici marca so dan ekološkega dolga dosegli Združeni arabski emirati, Kuvajt, Bahrajn, Estonija, Brunej, Latvija, Mongolija, Združene države Amerike in Kanada. Tudi številne druge evropske države (Danska, Belgija, Litva, Nizozemska, Avstrija, Norveška, Finska, Češka republika, Švedska, Poljska, Irska, Nemčija, Francija, Bosna in Hercegovina, Slovaška, Italija, Španija, Srbija, Madžarska, Grčija, Švica, Malta, Portugalska, Hrvaška, Črna gora, Bolgarija, Združeno kraljestvo in Ciper) bodo dan ekološkega dolga dosegli v prvi polovici leta, torej do konca junija.
Na drugi strani lestvice, torej med državami, ki dan ekološkega dolga dosežejo najkasneje, so Kirgizija (30. decembra 2024), Moldavija (28. decembra), Gvineja (27. decembra) in Francoska Gvajana ter Maroko (obe 22. decembra).
Nimajo pa vse države dneva prekoračitve.
Če je ekološki odtis države na osebo manjši od globalne biokapacitete na osebo (1,5 gha oziroma globalnega hektarja, kar je enota za spremljanje ekološkega odtisa), svet ne bi porabil celotnega proračuna regenerativnih virov za leto v enem letu, če bi celotno človeštvo živelo kot oni. Te države torej nimajo dneva prekoračitve in jih tudi ni na seznamu.
So pa posledice netrajnostnega upravljanja virov vedno bolj opazne, dokaz so že nedavne nadpovprečno visoke temperature in vročinski valovi pa tudi pogosti gozdni požari, suše, poplave in druge naravne katastrofe.
Izračunajte svoj ogljični odtisK preprečevanju ekološkega dolga lahko prispevamo vsi, vsak posameznik in na koncu tudi družba imata možnost vplivati na zamik nastanka ekološkega dolga v tekočem letu. Slovenija se je zavezala, da b najpozneje do sredine stoletja dosegla podnebno nevtralnost, ko torej emisije toplogrednih plinov, ki jih povzročamo ljudje, ne bodo presegale zmožnosti naravnih sistemov (predvsem gozdov in travinja), da CO2 odstranijo iz ozračja. Da bi dosegli takšno ravnovesje, bomo morali v naslednjih dveh desetletjih emisije zmanjšati za 80 do 90 odstotkov. Ogljični odtis nam ponazarja količino emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča posameznik. Umanotera na spletni strani kalkulator.umanotera.org ponuja izračun ogljičnega odtisa posameznika. |
