V rokah že imamo vse potrebne rešitve za čistejši zrak v mestih zaradi prometa, razkriva nova študija Clean Cities, evropske koalicije nevladnih organizacij in civilnodružbenih gibanj, ki si prizadevajo za brezemisijsko urbano mobilnost do leta 2030. Novo modeliranje čistih mest razkriva, da je mogoče s hitro izvedbo dobro uveljavljenih ukrepov mestnega prometa emisije iz prometa do leta 2030 zmanjšati za več kot 90 odstotkov.
To je ključna ugotovitev prve tovrstne študije, ki modelira pet evropskih mest (Madrid, Manchester, Milano, Bruselj in Varšava).
Ukrepi vključujejo uvedbo nizko- ali brezemisijskih območij, ozelenitev mestnih logističnih voznih parkov, elektrifikacijo omrežja javnega prometa, širitev kolesarske infrastrukture in uvedbo ukrepov za umirjanje prometa.
Poročilo (E)Misija: nič modelira štiri različne scenarije, ki predstavljajo vrsto skupnih strategij za razogljičenje. Prvi daje prednost aktivnemu in javnemu prevozu, drugi elektrifikaciji, tretji združuje to dvoje in četrti je visoko ambiciozen scenarij, ki popelje mesta blizu mobilnosti brez emisij. Po najbolj ambicioznem scenariju bi morala mesta čim dlje iti pri izvajanju brezemisijskih območij, elektrifikaciji voznega parka in temeljiti prenovi urbanih logističnih storitev.
Porabo energije je mogoče zmanjšati za dve tretjini
Če se uresniči najbolj ambiciozen scenarij, je mogoč scenarij dramatičnega zmanjšanja povpraševanja po energiji; kombinacija elektrifikacije, zmanjšane uporabe avtomobilov in prehoda na energetsko učinkovitejše načine prevoza bi zmanjšala porabo energije v mestnem prometu za dve tretjini.
Uresničevanje zadnjega podnebnega cilja EU
Poročilo zagotavlja kritične dokaze o tem, kako je mogoče doseči nov podnebni cilj, ki ga je nedavno postavila Evropska komisija. Cilj predvideva 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz vseh sektorjev do leta 2040 in 84-odstotno zmanjšanje izpustov iz domačega prometa v primerjavi z letom 2015, kar bi omogočilo najbolj ambiciozen scenarij po modelu Clean Cities. Sto evropskih mest si je zadalo še bolj ambiciozne cilje in se zavezalo, da bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna v okviru misije EU za mesta.
Win-win za gospodarstvo
Barbara Stoll, višja direktorica kampanje za Clean Cities, je dejala:
"Ta prva analiza te vrste kaže, da lahko brez pomislekov ustvarimo zdrava in podnebju prijazna mesta, primerna za življenje, ne da bi morali znova izumljati kolo. Obstajajo rešitve za mestne voditelje, ki morajo ukrepati zdaj, in če bodo, bodo zmanjšali onesnaževanje zraka, znižali račune za gorivo in sprostili več prostora za povezovanje skupnosti. To je pravi trenutek, ko lahko rečemo 'Da, zmoremo' za mesta."
Obstaja vrsta dodatnih prednosti, povezanih z zmanjšanjem emisij v prometu. V vseh petih mestih je mogoče emisije škodljivih dušikovih oksidov ob cestah zmanjšati za več kot 90 odstotkov in tako tudi reševati življenja. Ocenjuje se tudi, da se bo število smrtnih žrtev v cestnem prometu v mestih zmanjšalo v povprečju za tretjino. Analiza stroškov in koristi kaže neto prihranek za skoraj vse scenarije v petih mestih.
In kaj je na "drugi strani" mest? Pogosto prevozna revščina
Čeprav definicija še ni povsem jasna, je prevozna revščina naraščajoč problem, ki zahteva nujne ukrepe za podporo (predvsem) heterogenim ranljivim skupinam. Še posebno je prevozna revščina velika na primestnih območjih in na podeželju kot posledica naraščajočih cen energije, pomanjkanja cenovno dostopnih prevoznih možnosti ter višjih stroškov, povezanih s potovanji na daljše razdalje.
V splošnem se prevozna revščina nanaša na nezmožnost dostopa posameznika do prevoznih storitev, ki so osnova za zadovoljevanje njegovih dnevnih potreb, in lahko, odvisno od definicije, prizadene do 90 odstotkov gospodinjstev.
Kako alarmantno je stanje v Sloveniji?
Tisti, ki spremljajo prevozno revščino, poudarjajo, da je ta problematika izrazito večplastna in je tudi to vodilo k Ekonomski študiji vpliva nestabilnih političnih in ekonomskih razmer na prevozno revščino, kjer so se avtorji - založnik je ljubljanski Focus, društvo za sonaraven razvoj - osredotočili na preučitev dejavnikov vpliva, ki so podlaga za oblikovanje učinkovitih politik za naslavljanje prevozne revščine.
S tovrstno problematiko se, zlasti v času gospodarske recesije, sooča vse več ljudi, to pa pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika, predvsem v smislu dostopa do zdravstvene oskrbe in izobraževanja, zaposlitvenih možnosti, odvisnosti od cenovno nedostopnih avtomobilov (kar bo stremljenje k električni mobilnosti še povečalo), negativnega vpliva na dobro počutje in tudi povečevanja izpostavljenosti onesnaženemu zraku zaradi prometa.
"Brez pomislekov lahko ustvarimo zdrava in podnebju prijazna mesta, primerna za življenje, ne da bi morali znova izumljati kolo"
Nujno je najti alternativo avtomobilu
Ključni izsledki študije med drugim kažejo, da je prvi kvintilni razred, to so gospodinjstva z najnižjimi dohodki, nadpovprečno obremenjen z izdatki za prevoz ter da so izdatki za prevoz občutljivi na gospodarske razmere, čeprav se zmanjšujejo sorazmerno manj kot bruto domači proizvod, kar pomeni dodaten finančni pritisk za najbolj ranljiva gospodinjstva v času neugodnih gospodarskih razmer. Rezultati tudi kažejo, da rast cen avtomobilov vpliva na povečanje izdatkov za prevoz bolj kot rast cen goriva, saj se v primeru slednjega ljudje odzovejo z uporabo alternativnih oblik prevoza ali omejevanjem prevozov.
Oblikovanje politik in ukrepi morajo iti v smer predvsem zagotovitve ustreznega javnega prevoza, ki bo sprejemljiva alternativa obstoječemu načinu prevoza za večino prebivalcev Slovenije - avtomobilu.
Poznavalci razmer trdijo, da je dostopna in uporabna infrastruktura za trajnostne načine mobilnosti, ki je prilagojena najranljivejšim skupinam prebivalcev, uporabna za vse skupine ljudi, zato morata imeti njena izgradnja in obnova pri lokalnih in nacionalni oblasti prednost pred izgradnjo infrastrukture, ki spodbuja rabo osebnega avtomobila, kamor sodijo predvsem širitve cest, gradnja novih cest ... Hoja, kolesarjenje, uporaba javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti so temelji trajnostne mobilnosti, katere cilj je zagotavljanje ne le učinkovite, temveč tudi enakopravne dostopnosti za vse, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije ter na spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov.
Država si je za ključno nalogo na področju trajnostne mobilnosti in prometne politike zadala celosten pristop pri načrtovanju prometa in mobilnosti, s katerim si prizadeva rešiti izzive ne le države, temveč tudi regij in lokalnih skupnosti, ki so povezani s prometom in mobilnostjo, ter prispevati k njihovim ključnim razvojnim potencialom. Celosten pristop k načrtovanju se med drugim usmerja v spodbujanje hoje, kolesarjenja, uporabe javnega prevoza in drugih alternativnih oblik trajnostne mobilnosti na račun omejevanja uporabe osebnih avtomobilov, posebno tistih, ki uporabljajo fosilna goriva.
Trajnostno ni le okolju prijazno
Trajnostna mobilnost je pristop k prometu in mobilnosti, ki ni le okolju prijazen, temveč tudi socialno vključujoč in gospodarsko vzdržen. Pomeni pravzaprav premik od tradicionalnih načinov prevoza, ki temeljijo na fosilnih gorivih, k bolj trajnostnim alternativam, ki zmanjšujejo vplive na okolje, prometne zastoje in odvisnost od nafte. Trajnostna mobilnost vključuje več aspektov prevoza, med njimi javni prevoz (spodbuja uporabo javnega prevoza, ki omogoča hkratno premikanje več ljudem, kar zmanjšuje prometne zastoje in onesnaževanje zraka), kolesarjenje in hojo kot alternative avtomobilskemu prevozu za krajše razdalje (to zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, izboljšuje zdravje prebivalcev ter prispeva k bolj živahnim in zdravim mestnim središčem), deljenje prevoza, kar vključuje koncepte, kot so souporaba avtomobilov, deljenje voženj in souporaba koles.
To pomeni manj vozil na cestah, boljšo izkoriščenost prevoznih sredstev ter zmanjšanje potrebe po lastništvu avtomobilov.
Električna mobilnost spodbuja uporabo električnih vozil, kot so električni avtomobili, skiroji in kolesa, ki zmanjšujejo emisije izpušnih plinov ter prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti zraka. Del trajnostne mobilnosti so tudi pametne prometne rešitve, pri katerih uporabljamo tehnologijo za optimizacijo prometnih sistemov, kot so aplikacije za pametno parkiranje, informacijski sistemi o prometu, pametni semaforji in druge rešitve, ki pripomorejo k bolj učinkovitemu in varnemu prometu.
