Več kot 8,1 milijarde ljudi živi na Zemlji in število kar naprej raste. Vsak od nas mora jesti, se gibati in tudi porabljati določene dobrine. Vendar pa veliko ljudi tega ne počne na načine, ki so odgovorni do okolja. A če se sprašujete, ali lahko tudi trajnostna prizadevanja le nekaj posameznikov to spremenijo, velja imeti v mislih odgovor številnih okoljskih organizacij, ki pravijo, da šteje prav vsaka poteza.
Študija Univerze v Michiganu, na primer, potrjuje, da pravila, za katera se dogovorijo skupine prebivalstva, zagotavljajo učinkovitost trajnostne življenjske strategije. Podoba in dejanja nekega posameznika namreč služijo kot pozitivna spodbuda drugim. Če se torej trudite ustrezno ločevati odpadke, je to lahko dober navdih za druge. Še več - po mnenju znanstvenikov je spodbujanje teh drobnih dejanj enostavno in učinkovito, saj deluje kot okoljska vzgoja.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že leta 1986 opredelila koncept življenjskega sloga kot "način življenja, ki temelji na interakciji med razmerami za življenje v širšem smislu in individualnimi vzorci vedenja, ki jih določajo sociokulturni dejavniki in osebne značilnosti". Leto kasneje je Brundtlandovo poročilo, ki ga je pripravila Svetovna komisija za okolje in razvoj, začelo usklajevati življenjski slog in trajnost: "Razvoj je trajnosten, če izpolnjuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrozil sposobnost prihodnjih generacij, da bi te lahko zadovoljile svoje potrebe."
Mladi so bolj zaskrbljeni za svojo prihodnost
Od takrat se sicer negativni vpliv našega načina življenja na okolje še povečuje. Prekomerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje vode, tal in krčenje gozdov, izguba biotske raznovrstnosti so med drugim zaostrili okoljske probleme, ki jih je treba rešiti v tem stoletju. Za obravnavo teh velikih izzivov so bili sprejeti ukrepi za doseganje trajnostnega življenjskega sloga po vsem svetu, ki bo preprečil nadaljnje propadanje našega planeta. Agenda 2030 in cilji trajnostnega razvoja so dobri primeri tega. In zdi se, da mladi, zaskrbljeni za svojo prihodnost, to upoštevajo.
Doseganje trajnostnega življenjskega sloga sicer ni odvisno zgolj od posameznih dejavnikov; obstajajo namreč tudi skupni in zunanji dejavniki, ki lahko spodbujajo doseganje tega cilja ali mu škodijo. Od osebnega odnosa do okolja, v katerem posameznik živi, je odvisno njegovo zavedanje o potrebi po varovanju okolja. Ko govorimo o skupinski odgovornosti, velja omeniti, da je v nekaterih družbah koncept skupnega dobrega bolj prisoten kot v drugih, kar vodi v individualizem, ta pa se kaže v običajih, ki vplivajo na okolje. Zunanji dejavniki, kot so zakonodaja posamezne države ali celotne regije, tudi njen geopolitični in gospodarski položaj, stopnja inovativnosti, lahko bodisi pomagajo bodisi ovirajo sprejemanje trajnostnega načina življenja.
Nasveti za trajnostno življenje- Odgovorna potrošnja: zmanjšanje porabe hrane in odpadkov ter zaveza krožnemu gospodarstvu in učinkoviti rabi energije. - Trajnostna mobilnost: namesto avtomobila je mogoče uporabljati kolo, električni skiro, skupno rabo avtomobila in javni potniški promet. - Trajnostno prehranjevanje: vključevanje več organske hrane ter sadja in zelenjave v prehrano ter zmanjšanje uživanja mesa in rib. - Trajnostni dizajn: če le lahko, je pametno izbrati ekološki dizajn, najsi gre za oblačila, očala, čevlje ali celo zobne paste. - Reciklaža in uporaba manj plastike: ključno je ustrezno ločevanje odpadkov in izogibanje uporabi plastike za enkratno uporabo. - Okoljska izobrazba: pomembno je deljenje izkušenj in zavedanja o pomembnosti trajnosti z ljudmi okoli sebe. |
Manj porabljene energije pomeni manj stroškov
Ko govorimo o porabi električne energije, so veliko pri varčevanju z energijo v zadnjih letih storile tudi vse višje cene energentov, najsi gre za električno energijo, plin, kurilno olje za ogrevanje doma ali bencin oziroma dizelsko gorivo za vožnjo. O učinkovitosti rabe energije lahko govorimo, ko nam uspe uporabiti manj energije pri tem, da opravimo enake zadolžitve. Kar torej ne pomeni le manj porabljene energije, pač pa tudi manj stroškov. Izdatne prihranke je mogoče doseči, če govorimo o nadgradnji in posodobitvi gospodinjstev z na primer varčnejšimi gospodinjskimi aparati, pametnimi termostati in tudi pametnimi vtičnicami. A še ceneje je do učinkovitejše porabe energije mogoče priti s spremembo navad.
O učinkovitosti rabe energije lahko govorimo, ko porabimo manj energije pri tem, da opravimo enake zadolžitve
Enako velja tudi, ko govorimo o transportu. Cestni promet ustvari približno petino emisij ogljikovega dioksida v Evropski uniji. Nobenega dvoma ni, da mora biti sprememba načina gibanja prednostna naloga, ki nam bo pomagala doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Seveda javni prevoz in kolesa niso edine trajnostne možnosti, ki so na voljo na tej poti. Število električnih avtomobilov na evropskih cestah v zadnjih letih narašča, leta 2022 jih je bilo v EU registriranih skoraj dva milijona, medtem ko jih je bilo leta 2021 1,74 milijona.
Kako varčevati z energijo- Zaprite radiatorje v prostorih, ki jih ne uporabljate. In pomislite tudi na vgradnjo termostatskih ventilov, če jih še nimate. - Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da je 18 stopinj Celzija dovolj za zdrave odrasle, vendar mnogi menijo, da je normalna temperatura v prostorih 21 stopinj Celzija. Poskusite znižati temperaturo za eno stopinjo (ali več), kar bi lahko prihranilo deset odstotkov pri računih za ogrevanje. - Oblačenje v slojih zagotavlja boljšo zaščito pred tem, da bi nas zeblo. - Kjer le lahko, zamenjajte varčne žarnice s svetili LED, vsekakor pa naj to velja za svetila, ki še imajo žarnice z žarilno nitko. - Uporabljajte manj vročo vodo za prhanje. - Uporaba mikrovalovne pečice je cenejša od klasične pečice, čeprav - če mikrovalovne pečice še nimate, je treba upoštevati še nakupno ceno. |
