Prva gimnazija in Mestna občina Maribor sta danes organizirali slovesnost ob 150. obletnici neorenesančne šolske palače Prve gimnazije Maribor, ene najbolj markantnih zgradb na današnjem Trgu generala Maistra. Ta je bila po načrtih graškega arhitekta Wilhelma Bücherja dograjena 2. novembra leta 1873, zgradili pa so jo zgolj v dveh letih, gradnja se je pričela 10. junija 1871.
Prva monumentalna stavba izven mestnega obzidja
Ideja za gradnjo se je sicer porodila že precej prej, leta 1850, ko se je takratni mariborski župan Otmar Reiser na prigovarjanje šolnikov odločil za ustanovitev Nižje realke, predhodnice Prve gimnazije, načrte pa je nato dokončno uresničil Reiserjev nečak Mateus, ki je mestu županoval med letoma 1870 in 1883.
"Od leta 1870, ko smo dobili prve razrede višje realke, je to bila zgodba o rasti. Sprva smo domovali v različnih stavbah po mestu, najprej v nekdanji Šolski ulici, danes ulici 10. oktobra, v stavbi, ki je danes ni več, porušena je bila med 2. svetovno vojno. Potem smo nekaj časa bili v prostorih današnje Astorie, nato pa se selili še v križišče Strossmayerjeve in Koroške, dokler ni bilo zgrajeno to poslopje. Gre za prvo monumentalno stavbo v mestu, ki je bila zgrajena izven mestnega obzidja," je v nagovoru zbranim povedal ravnatelj šole Herman Pušnik.
"Ocenili so, da bodo stroški znašali okrog 160 tisoč goldinarjev. Če bi danes preko vrednosti srebra goldinarje pretopili v evre, bi to znašalo 3,6 milijona evrov."
Kot je še povedal Pušnik, so ob otvoritvi stavbe v temelje zabetonirali tudi liter Pekrčana, nekaj novcev, dnevno časopisje in sliko župana, ki pa jih kljub trudu doslej še niso našli. So pa našli podatke, koliko je gradnja stavba stala. "Ocenili so, da bodo stroški znašali okrog 160 tisoč goldinarjev. Če bi danes preko vrednosti srebra goldinarje pretopili v evre, bi to znašalo 3,6 milijona evrov. In še za primerjavo, 20 let za tem, ko je Jakob Aljaž kupoval zemljo na Triglavu, je zanjo plačal simbolični goldinar," je povedal Pušnik.
Prireditev popestrili tudi umetniki
Na slovesnosti so hkrati predstavili še Knjigo o uri, ki opisuje zgodbo znamenite ure, ki krasi pročelje stavbe in so jo leta 2020, ob 150-letnici šole, na pobudo nekdanjih dijakov ter v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije tudi obnovili. "Mimogrede, za uro je pri postavitvi zmanjkalo denarja, zato so zanjo zbirali prostovoljne prispevke in jo zagnali šele dve leti po otvoritvi zgradbe. No, denarja je zmanjkalo tudi za ureditev kanalizacije, vendar tega, kako so uredili to težavo, ne vemo," je še povedal Pušnik.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Saša Arsenovič, sicer nekdanji dijak Prve: "Ni mi lahko danes tukaj, ko enkrat vstopaš v hišo, v katero te je bilo strah iti na teste, čutiš neko strahospoštovanje. Vsem, ki ste izpelljali tak mestnotvorni dogodek, iskrena hvala."
Prireditev je popestrilo tudi dvanajst umetnikov, ki so okoli fontane na Trgu generala Maistra ustvarjali slike na temo gimnazijske ure. Njihove izdelke si bo kasneje mogoče ogledati na priložnostni razstavi, medtem ko so si zbrani lahko že danes v mladinskem razstavišču Avla v prostorih šole ogledali tudi razstavo dijakov Prve in II. gimnazije Maribor, v pritličju šole pa še razstavo o zgodovini stavbe in ustanove.
