Kateri televizor kupiti?

Le redki izdelki imajo navedenih toliko tehničnih podatkov kot prav sodobni televizorji. Kako naj se torej povprečen Janez znajde ob nakupu novega vladarja dnevne sobe? Pripravili smo kratek vodič, kako izbrati pravšnji televizor zase, glede na potrebe in proračun gospodinjstva. Naj kaj morate torej biti pozorni?

Ločljivost slike

Trenutno je odločitev glede ločljivosti slike televizorja bistveno bolj enostavna kot še pred letom ali tremi. Velika večina televizorjev na trgu prikazuje sliko ultra visoke ločljivosti 4K (prepoznate jo tudi po oznakah UHD ali Ultra HD), le redki najcenejši (vstopni) modeli pa sliko prikazujejo v polni visoki ločljivosti (Full HD oziroma 1080p). Slednjim se preprosto izognite in raje kupite nekaj desetakov dražji televizor. Televizorji nižje ločljivosti na zaslonu prikazujejo okoli 2 milijona slikovnih pik, tisti ultra visoke ločljivosti pa 8 milijonov, torej je temu prilagojena tudi elektronika. Zmogljivejša elektronika pa je tista, ki danes dela razliko v kakovosti slike. Na trgu lahko zasledite celo peščico televizorjev, ki so že sposobni prikazati sliko ločljivosti 8K – ti so, kot ste lahko ugotovili že po nalepki s ceno, rezervirani za petičneže.

Diagonala zaslona

Diagonala zaslona je tista, ki določa zunanje mere televizorja. Televizorji iz leta v leto rastejo – če je še pred leti za povprečen televizor veljal model z diagonalo 32 palcev (80 cm), bo bržkone letošnja povprečna diagonala znašala že 55 palcev (140 cm). Katero velikost televizorja boste izbrali, je najbolj odvisno od prostora, ki ga imate na voljo. Če ste omejeni z merami pohištva, temu namenite več pozornosti, sicer pa si privoščite večji televizor, tudi če morebiti menite, da ga (še) ne potrebujete. Za soliden 55-palčni televizor boste verjetno odšteli okoli 500 evrov, medtem ko se dobri 65-palčni modeli začnejo kakšne tri stotake višje. Modeli z boljšo sliko, zvočniki in funkcijami bodo seveda stali (še) več.

Takšni in drugačni »herci«

S podatkom o hercih (Hz) je označena vrednost osveževanja slike. Cenejši modeli imajo 50 Hz osveževanje, dražji pa 100 Hz. Če lahko, si privoščite televizor s 100 Hz matriko, saj bodo na njem dinamični prizori videti bolje (bolj tekoče, brez trzanja in trganja slike), kar bo še posebej očitno v akcijskih prizorih, ob spremljanju športa in morebitnem igranju računalniških iger na zaslonu televizorja. A bodite pozorni pri prebiranju tehničnih podatkov, saj so – s sicer še bistveno več – herci označeni tudi »televizijski matematiki« oziroma zmogljivosti procesorjev za obdelavo slike. Ker pa na tem področju nek standard oziroma konsenz med proizvajalci ne obstaja, naj ti podatki služijo le za primerjavo zmogljivosti med televizorji posameznega proizvajalca.

LED, OLED, QLED, ULED?

Večina televizorjev, ki se nahajajo na prodajnih policah trgovcev in v naših domovih, danes uporablja osvetlitev zaslona s sijalkami LED. QLED, ULED in podobne izpeljanke so samo drugačna imena za malce dodelano tehnologijo osvetlitve, ki pa v svoji osnovi ostaja LED. Medtem pa oznaka OLED označuje tehnologijo osvetlitve iz organskih diod, ki postrežejo s svetlejšo in nadvse realistično sliko. Ker so matrike OLED bistveno dražje od matrik LED, so praktično rezervirane za premijski razred televizorjev, a če vam naložba, težka vsaj tisočaka, ne predstavlja ovire, si tehnološki prestiž brez sramu privoščite. Boste pa, ko se enkrat navadite na sliko televizorja OLED, menili, da je z vsemi ostalimi nekaj narobe. Da ne bo pomote – tudi televizorji z osvetlitvijo LED, posebej tisti srednjega in višjega razreda (beri: z višjo svetilnostjo) prikazujejo zelo dobro sliko.

{infobox-gray_full}162911{/infobox-gray_full}

Tehnologija zatemnjevanja slike

Sodobni televizorji LED imajo LED-sijalke navadno nameščene le ob robovih, kar v praksi pomeni, da težko enakomerno osvetlijo posamezne dele slike. Obstajajo pa tudi modeli, ki LED-sijalk nimajo nameščenih v trakove ob robovih, temveč jih imajo razporejene na plošči za matriko iz tekočih kristalov, kar jim omogoča, da s pomočjo slikovnega procesorja, ki analizira, kateri so svetli in temni deli slike, te dele še ustrezno poudarijo. Funkcija sliši na ime lokalno zatemnjevanje slike (ang. local dimming) in je ena izmed tehnologij, ki je zelo dobrodošla, čeprav zaradi stroškovne implementacije danes omejena predvsem na premijske modele televizorjev.

Kaj je HDR?

Kratica HDR označuje tehnologijo visokega dinamičnega razpona barv (ang. High Dynamic Range) in je nekaj, kar vsekakor želite, da vaš novi televizor obvlada. V načinu HDR posnete vsebine prinašajo izjemno barvno globino in kontrast, ki poskrbita da tako fotografije kot gibljive slike na televizorju dobesedno oživijo. Čeprav bomo na vsebine, zajete v tehniki HDR, med klasičnim televizijskim programom naleteli le redko, pa to ne velja za pretočne spletne storitve (YouTube, Netflix, Prime Video in druge), kjer je v tehniki HDR posnetih filmov in serij vedno več. Ljubitelji kakovostne slike se oznaki HDR preprosto ne bi smeli odpovedati.

Zvočniki ali zvočna polica?

Ljudje rabi pozabijo (ali pa se sploh ne zavedajo), da zvok pravzaprav poskrbi za polovico kinotečne izkušnje. Zakaj bi se torej razvajali zgolj z odlično sliko, na zvok pa pozabili? In prav zvok je v sodobnih televizorjih pogosto na (veliki) preizkušnji? Zakaj? Ker so ti vse bolj vitki (beri: tanki), imajo proizvajalci izziv z vgradnjo zvočnikov, saj njihove membrane potrebujejo »globino«. Številni kinotečni navdušenci zato ob sodobnem televizorju kupijo še namensko zvočno polico (da, polica, ki premore vrsto zvočnikov), če si morebiti že ne lastijo zmogljivega avdio sistema. V kolikor z zvokom novega televizorja ne boste zadovoljni, računajte še na dodaten izdatek.

Priključki

Sodobni televizorji so v povprečju zelo dobro založeni z najrazličnejšimi priključki za priklop najrazličnejših naprav, kot so DVD- in Blu-ray predvajalniki, set-top-boxi, igralne konzole, računalniki. Pametni televizorji so še bolje založeni s priključki, saj navadno premorejo žično in brezžično povezljivost WiFi ter tehnologiji Bluetooth in Miracast, torej je tudi deljenje slike zaslona in drugih vsebin iz mobilnih naprav (beri: pametnega telefona ali tablice) nadvse enostavno. Če sodite med videofile, potem poiščite televizor s priključkom HDMI 2.1.

Blagovna znamka

Veliko potrošnikov zanima, če obstajajo večje razlike med posameznimi blagovnimi znamkami televizorjev. Da in ne. Komponente, ki sestavljajo televizor, pogosto prihajajo iz nekaj deset kitajskih tovarn, razlika je predvsem v programski opremi in njeni implementaciji. Prav tako lahko premijski model televizorja manj znane blagovne znamke prikazuje boljšo sliko od televizorja srednjega razreda priznanega proizvajalca. Staneta pa približno enako denarja. Katerega izbrati naj zato odločijo predvsem vaše oči.

Podaljšana garancija

Prodajalci želijo nekaj dodatnega denarja zaslužiti tudi s tem, ko vam prodajo podaljšano garancijo izdelka. Življenjska doba sodobnega televizorja je nekako med 5 in 8 let, verjetnost, da bo prenehal delovati že po dveh, kolikor je standardne garancije, pa je zato relativno majhna. Vsekakor pa je podaljšana garancija dobrodošla, če jo ob nakupu prejmete brezplačno – vedno več proizvajalcev televizorjev se za takšne akcije odloča ob koncu leta.

Koliko naj plačam za televizor?

Kako poceni ali drag televizor kupiti? So dražji res toliko boljši? Odvisno od tega, kako zahtevni gledalci ste. Vsekakor pa se velja izogniti najcenejšim televizorjem na trgu in vstopnim modelom katerekoli velikosti, saj so morali proizvajalci za doseganje (naj)nižje cene sprejeti marsikateri kompromis, ki vas bo prej ali slej začel motiti. Če ne potrebujete vseh najnovejših tehnoloških bonbončkov in funkcij, lahko brez zadrege kupite televizor, ki ne sodi med pametne. Zdrava kmečka pamet zato narekuje nakup televizorja srednjega cenovnega razreda. Za okoli 500 evrov so že na voljo televizorji, ki vas ne bodo razočarali. Zelo težko pa zgrešite z nakupom OLED-televizorja, a v tem primeru pripravite vsaj tisočaka.

Preberite nov tematski časopis v celoti