(PREGLED) Integriteta in korupcija: Na zakon se požvižgajo ministri, župani, direktorji ... Z lahkoto tudi večkrat

Prisotnost integritete je odsotnost korupcije. Življenje osebe/podjetja z integriteto je lažje. Živi in deluje transparentno. Oseba z integriteto govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z normami in veljavnim pravom. Tako teorija. V praksi pa ...

Upravno sodišče je pred dnevi v upravnem sporu, ki ga je bil sprožil v svoji zadevi, zavrnilo župana občine Brda Franca Mužiča, s tem pa pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je ravnanje župana, ki je za to, da ga zastopa pred KPK v zadevi, ki izvira iz opravljanja njegove funkcije, pooblastil isto odvetniško pisarno, ki je v istem času opravljala storitve tudi za občino Brda, predstavljalo realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov. Mužič je ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo poslovodne osebe, kar predstavlja kršitev integritete po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ker je odklon od pričakovanega delovanja in odgovornosti pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.

V Brdih sploh ne poznajo drugega župana kot Franca Mužiča. Na lokalne volitve 2022 je šel s svojo Listo Franca Mužiča ter s podporo vladnih SD in Gibanja Svoboda in bil za župana izvoljen še osmič. To bo njegov zadnji mandat, da izpolni še zadnje "življenjske projekte", je napovedal večni župan občine na meji z Italijo. Brda 76-letni župan vodi od leta 1994, njegov primer pred KPK pa je že 22. pravnomočna kršitev integritete in s tem zakona, kar jih je zgolj v zadnjem obdobju zoper ministre, državne sekretarje, župane in druge funkcionarje ugotovila protikorupcijska komisija. Kot zadnje obdobje pri KPK razumejo čas od leta 2017, večino primerov pa so ugotovili od leta 2020 do danes.

Bošnjak odstopil, preden bi bil odstopljen

Zadnji pred Mužičem je od prejšnjega meseca pravnomočen primer bivšega viceguvernerja Banke Slovenije Marka Bošnjaka, ki na upravnem sodišču prav tako ni bil uspešen v sporu s protikorupcijsko komisijo. Leta 2019 je Banka Slovenije kot njegov delodajalec zaradi očitkov o Bošnjakovem neplačevanju davkov na prihodke od oddajanja stanovanja v Ljubljani zaprosila za preiskavo, KPK pa je ugotovila, da bi bil moral takrat viceguverner sam predložiti dokaze, s katerimi bi se lahko zavrnilo očitke na njegov račun. Ker tega ni storil, je ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto. "Sodba je precedenčni primer sodne prakse, s katero se neplačevanje davčnih obveznosti pridružuje zaznanim konkretnim ravnanjem kršitev integritete, kot so zavajanje, laži, nedovoljeno vplivanje in privilegiranje," so ob pravnomočnosti primera sporočili iz protikorupcijske komisije.

Bošnjak, ki je bil viceguverner od marca 2016, je maja 2020, tik pred glasovanjem sveta Banke Slovenije, ali je njegovo ravnanje predstavljalo hujšo kršitev, iz osebnih razlogov odstopil.

Direktor blagovnih rezerv se je izgovarjal na Počivalška

Kaj pa ostali primeri kršitev integritete? Kar dvakrat so, seveda v ločenih zadevah, v prekršku ujeli Mirana Stanovnika, Aleša Cantaruttija in Antona Zakrajška. Na KPK-seznamu je tudi župan Radencev Roman Leljak. Pa bivša ministra Zdravko Počivalšek in Aleksandra Pivec. Zapovedi funkcionarske integritete so kršili tudi Janez Resman, Tea Dolinar, Branko Kralj, Jasna Gabrič, Stanislav Rojko in Vladimir Mauko (med naštetimi so tudi župani ali bivši župani, ugotovitve so ene, skupne, za katere zadeve vse je šlo ali ni šlo, v protikorupcijski komisiji niso navedli).

KPK je kršitev integritete ugotovila tudi pri Aleksandru Vodi, Nataši Killough, Evgeniju Komljancu, Danilu Markočiču in Mateju Oražmu (pri zadnjem gre za odločbo KPK iz sredine lanskega leta: občinski svetnik v Domžalah, konflikt interesov). Komljanec, na primer, je bil pod lupo KPK kot direktor Zdravstvenega doma Izola in je kršil integriteto, ko je kot fizična oseba zasebno za zastopanje pooblastil odvetniško družbo, ki je v istem času opravljala storitve tudi za ZD Izola. Komljančevo tožbo na ugotovitve KPK je upravno sodišče leta 2021 zavrnilo.

Najemanje istih odvetnikov za občino in zase je kršitev, ki jo je KPK našla tudi pri županu občine Log - Dragomer Miranu Stanovniku. Izgovarjal se je, da so mu njegovi pravni zastopniki zagotovili, da s tem ravnanjem ni nič narobe. Na sramotilni steber je KPK Stanovnika v zadnjih letih pribila dvakrat: tudi zaradi sočasnega opravljanja še ene (nezdružljive) funkcije skupaj z župansko, šlo je za članstvo v skupščini javnega podjetja.

Naprej. Antona Zakrajška je vidnega naredila epidemija koronavirusa in ga tudi odnesla iz vrha Zavoda RS za blagovne rezerve. Bivši direktor je kršil integriteto pri nabavah zaščitne opreme, ko je privilegiral točno določenega ponudnika in omogočal neenakopravno obravnavo ostalih ponudnikov, so odločili v protikorupcijski komisiji. Zakrajšek se je v postopku z(a)govarjal, da je delal po navodilih ministra za gospodarstvo v prejšnji vladi Zdravka Počivalška, a mu to ni nič pomagalo. Počivalšku pa tudi ne. Spomladi 2022 so iz KPK sporočili, da so ugotovili ministrovo kršitev integritete pri nabavi ventilatorjev, Počivalšek se je odzval, češ da mu ni nič dokazano in da je tarča komisije zgolj zato, ker "sodeluje v določeni vladi". Iz KPK so ta Počivalškov očitek ostro zavrnili: skladno z zakonom vse posameznike obravnavajo enako ne glede na politično pripadnost oziroma ne glede na to, v kateri vladi sodelujejo. Danes bivšega ministra so še poučili, da bi se lahko bil na ugotovitve KPK pritožil, pa se ni. Kljub temu pa moramo vedeti, da je orodje KPK-ja zgolj opozarjanje, odločilno sankcionirati sami ne morejo.

Janša gladko glasoval za Matoza

Lansko pomlad so pravnomočne postale ugotovitve KPK, da je bil takratni premier Janez Janša v konfliktu interesov, ko se poleti 2021 ni izločil iz odločanja na seji vlade, temveč je glasoval za sklep, da se za neizvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) imenuje med drugim Francija Matoza, ki je na ta način pridobil premoženjsko in nepremoženjsko korist. Toda ker je med takratnim predsednikom vlade in Matozom obstajal poslovni stik (Franci Matoz je bil v več pravnih postopkih odvetnik Janše in tudi SDS), se je nekdanji predsednik vlade z glasovanjem o imenovanju Matoza znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, pri čemer ni storil vsega, da se temu izogne. S tem ko je zanemaril dolžno ravnanje, pa je ravnal v nasprotju s protikorupcijskim zakonom. "V konkretnem primeru niso bili zagotovljeni niti najmanjši standardi nepristranskosti in objektivnosti odločanja v okviru opravljanja javnih nalog," celo tako je odločila KPK. Dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega in zasebnega interesa posameznikov na javnih nalogah, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni, so pribili.

Skoraj deset let je že staro sistemsko načelno mnenje KPK o imenovanjih in razrešitvah v družbah pod prevladujočim vplivom države, da so ti postopki velikokrat povsem nesprejemljivi z vidika transparentnosti, etičnih standardov in omejevanja tveganj za nasprotje interesov. Opozorila so nazadnje ponovili pred dnevi: da je nujno v vseh postopkih imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države povečati transparentnost v vseh fazah postopka ter določiti dodatne pogoje za imenovanje na tako pomembne funkcije ...

Darilo za kmetijsko ministrico

Pred upravnim sodiščem je bila neuspešna tudi bivša kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Sredi leta 2021 je postala pravnomočna odločba KPK o sporni ministričini nastanitvi v Izoli in na Krasu. Komisija je preiskavo uvedla zoper ministrico in v tistem času izolskega župana Danila Markočiča. Pri takratni predsednici Desusa in ministrici je KPK preiskovala sume kršitev etike in integritete ter sume kršitev prepovedi oziroma omejitev sprejemanja daril. Sodišče je pritrdilo KPK, da je v funkciji kmetijske ministrice sprejela korist za svoja sinova v obliki plačila prenočitve v Izoli v skupni vrednosti 360 evrov, s tem pa je ravnala v nasprotju z določbami iz pravilnika o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril. Pravilnik je Aleksandra Pivec kršila tudi s tem, da ni izpolnila obrazcev za evidentiranje prejetega darila oziroma koristi in jih izročila ministrstvu.

Komisija je še ugotovila, da je bivša ministrica medijem/javnosti dala neresnično izjavo, s čimer je ravnala "v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo funkcije ministrice, kar predstavlja kršitev integritete", kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Postopek zoper Markočiča pa so v protikorupcijski komisiji deloma ustavili, v drugem delu pa tudi ugotovili ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe.

Pravnomočna je tudi odločba KPK, da je integriteto kršil župan Radencev Roman Leljak. Na odločbo se ni pritožil. Kaj se je zgodilo? Po dostopnih podatkih so na KPK leta 2020 prejeli prijavo, da naj bi bil Leljak ustno in pisno grozil zakoniti zastopnici določene gospodarske družbe, da njena družba umakne svoje prijave z razpisov občine Radenci, dokler občina plačuje oskrbnino njenega sorodnika. Čeprav grožnje niso bile uresničene, so v KPK odločili, da je Leljak ravnal na povsem neprimeren oziroma nelegalen način in svojo župansko funkcijo uporabil v nasprotju s pričakovanim etičnim delovanjem in pravno dopustnimi cilji ...

Cantarutti je reševal državo ...

Med KPK-primeri tudi omenjeni Aleksander Voda je trenutno v. d. direktorja ptujske bolnišnice. V KPK-ju so ga obravnavali leta 2020 in odločili, da je kot vodja upravno-tehničnih dejavnosti v bolnišnici poskušal vplivati na predstojnico oddelka za laboratorijsko diagnostiko, koga naj zaposli za inženirja laboratorijske medicine, s tem pa je samovoljno posegal v konkretni zaposlitveni postopek. Postopek KPK proti Vodi ima veliko s tem, da je od sredine lanskega leta le v. d. direktorja.

In primer bivšega državnega sekretarja Aleša Cantaruttija, kar nas vrne v kovidsko dobo. KPK je Cantaruttiju očitala, da je pri nabavah zaščitne opreme za epidemijo privilegiral točno določene ponudnike, s tem pa se prekršil čez protikorupcijski zakon. Njegov zagovor: v "vojnih" razmerah da je ravnal po svoji vesti, z najboljšimi nameni in v želji, da bi Zavodu RS za blagovne rezerve v epidemiji čim prej zagotovili potrebno zaščitno opremo za državo. "Če bi bil danes postavljen v tak položaj, bi ravnal enako," je zagotovil ...

Kako se bomo dvignili z dna?

Problem je, da pravih sankcij ni, toleranca do katerekoli vrste korupcije pa ni ničelna. "Zdaj je obravnavani osebi, ki ji je pravnomočno dokazana kršitev integritete, prepuščeno, da naredi korak v smeri odgovornosti ali pa da ga ne," je pred časom v tem časopisu opozoril predsednik protikorupcijske komisije Robert Šumi. Država, je nadaljeval, je še vedno v fazi, ko se korupcija preprečuje z bojem. Treba pa je krepiti dobro - integriteto. "S tem ko krepiš dobro, hkrati tudi preprečuješ slabo."

A na zadnjem indeksu zaznave korupcije (CPI 2022) je Slovenija spet nazadovala in po oceni nevladne organizacije Transparency International Slovenia (TI) dosegla kar zgodovinsko dno. Kako torej naprej? Član upravnega odbora TI, Mariborčan z mednarodnimi izkušnjami na terenih protikorupcije Igor Klančnik, pravi, da je veliki večini pomen besede integriteta povsem nepoznan, kaj šele korporativna integriteta. "V družbah, kjer vlada visoka stopnja integritete, ne poznajo politične in sistemske korupcije, ne obstajajo dvojna merila in dvojna morala oblastnikov, pri kadrovanju na najpomembnejše položaje ima strokovnost prednost pred politično pripadnostjo, volitve so veliko bolj transparentne, voljeni oblastniki pa predstavljajo zgled svojim državljanom pri upravljanju države," poudarja in za primer navede Islandijo: "V primeru najmanjšega suma, da so bili del kakršnegakoli koruptivnega ravnanja, nemudoma odstopijo s položaja in brez imunitete počakajo na razplet morebitnega sodnega postopka."

Čeprav ima stroka slogan "ničelna toleranca do korupcije", se to v praksi pri nas ne spoštuje, na nezadovoljujoče stanje opozarja Klančnik. "Še več, začeli smo enostavno sprejemati korupcijo na vseh nivojih delovanja naše države kot paradigmo, s katero se je treba enostavno sprijazniti, kar potrjujejo dejstva, da le redke izjeme za njihova koruptivna ravnanja doseže roka pravice." Gre za očitno zlorabo oblasti za strankarske in zasebne interese, ocenjuje: "Vsak dan se namreč nizajo dokazi o tem, kako sedanji neoliberalistični ekonomski sistem in totalitarni strankokracizem na politični ravni producirata nepravno državo, ustvarjata lokalne in državne politične poglavarje, povezujeta vse vrste oligarhij s politično oligarhijo in omogočata političnim veljakom in bogatašem, da počno prav vse, kar sem jim zljubi."

Za vzpostavitev visokih standardov za krepitev integritete in transparentnosti bo v prvi vrsti potreben širši družbeni in politični konsenz, je jasno Klančniku. Treba bo "na vseh ravneh (pristojne institucije, nevladne organizacije, neodvisni mediji) zasledovati smer nove paradigme, ki jo že dlje časa zasledujejo najuspešnejše države na področju preprečevanja korupcije (Nova Zelandija, skandinavske države), in sicer smer h krepitvi integritete in transparentnosti na vseh nivojih delovanja družbe".

Politično kadrovanje je največje tveganje

Če naj prekinemo nazadovanje, je nujno "doseči kritično maso, zagotoviti, da bo vsaka kršitev kaznovana, po potrebi pa tudi zakonsko urediti ostrejše kazni za kršitelje in dati jasen signal oblastnikom, tudi od volivcev z ničelno toleranco do koruptivnih in neetičnih ravnanj, da od njih zahtevamo, da nam postanejo zgled s svojim odgovornim delovanjem pri krepitvi integritete in transparentnosti". To pa je naloga za čisto vse generacije, opozarja član vodstva TI Slovenia: "Ne sme se več porajati vprašanje, ali smo dovolj zreli, da ti standardi zaživijo v praksi, ampak je treba odločno preiti od besed k dejanjem." Pri čemer je pač jasno, "da imajo ugotovitve KPK glede na pristojnosti pogosto lahko večji učinek zgolj, če svojo vlogo nato opravijo še preiskovalni organi, organi pregona in sodišča".

Vsakokratna vlada, tudi trenutna, pa medtem neženirano kadruje. Ali torej sploh imamo sistemske varovalke? Se ljudi, preden se jih imenuje, sploh preverja oziroma kako se na najvišjih legah (v državi) izogniti situaciji, da si nastavil mačka v žaklju? Politično kadrovanje po definiciji predstavlja politično korupcijo in je značilno predvsem za tranzicijske države, odgovarja Klančnik. In se vpraša: "Kakšno sporočilo dajejo oblastniki izobraženemu kadru, ki ni član nobene politične stranke?" Nasprotje interesov, politično kadrovanje, javna naročila, trgovanje z notranjimi informacijami so področja, ki so najpogosteje izpostavljena največjim korupcijskim tveganjem, našteje. Sistemskih varovalk v teoriji je kar nekaj (priporočila, kodeksi, smernice, zakonodaja), "vendar se v praksi enostavno ne uporabljajo in so mrtva črka na papirju, ker je vpliv politike tako močan, da se uporabijo le izjemoma, predvsem pa takrat, kadar gre za diskreditacijo političnih nasprotnikov. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da nihče od odgovornih, ki ne upošteva zakonodaje, za svoja nezakonita dejanja niti kazensko niti politično ne odgovarja."