Pogled iz Irana po smrti Sulejmanija

Vendar ni nujno, da bo zanetil tretjo svetovno vojno, kot že napovedujejo nekateri strokovnjaki. Čeprav so si ZDA morda z njim zagotovile kratkoročno taktično prednost, utegne iranski režim koristi zaradi nedavnih dogodkov požeti nekoliko pozneje. Iran sprejema drastične ukrepe, da bi se lažje spopadal z izzivi tako na domačih tleh kot drugod v regiji. Nedavno se je na primer soočil z nenadno okrepitvijo iraškega nacionalističnega zanosa zaradi njegovega vpliva v tej državi. Zažganih je bilo nekaj iranskih diplomatskih predstavništev, iransko blago je postalo tarča bojkota. Celo v Iranu rojeni ajatola Ali Al Sistani, najvplivnejši iraški šiitski verski dostojanstvenik, se je izrekel proti tujemu (torej iranskemu) vpletanju v iraške zadeve.
V okviru jasnih prizadevanj, da bi omilili to protiiransko nastrojenost, so Sulejmanijevi zavezniki v Iranu - zlasti časnik Kajhan, trobilo iranskega vrhovnega verskega voditelja ajatole Alija Hameneja - oktobra Iračanom namignili, naj zasedejo ameriško veleposlaništvo v Bagdadu. Iran je moral spremeniti diskurz v Iraku in je tamkajšnjo nacionalistično vnemo preusmeril na ZDA. Dejansko so pogovori v Iraku po napadu na Sulejmanija drugačni: mnogi Iračani se zdaj ne sprašujejo več, kdaj bo Iran zapustil njihovo državo, ampak kdaj jo bodo zapustili Američani.