Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Karantena. Rim. Janka Petrovca sicer ni prva v slovenščini napisana in izdana kronika tega časa - kdo ga je prihitel? Jasno, Branko Gradišnik, s knjigo Kronika koker koronika: za vas, ki ste raje anekdotično živi kot znanstveno mrtvi - vendar je in situ, iz prestolnice evropskega epicentra epidemije. To, da nam je Janko Petrovec vsak dan bolj ali manj cel dan prinašal utripanje koronske Italije, še ne bi bil dovolj dober razlog za knjigo. Celo to ne, da je to počel dobro. Že prej, ob katastrofah in tragedijah, naravnih in družbenih, ob potresu v Amatriceju, terorističnem napadu v Nici, sesutju viadukta v Genovi ali umirajočih beguncih na poti v odmikajoči se raj, je pokazal, da zna novinarsko preživeti v izrednih razmerah, gledalcem ali poslušalcem pa dejstva podati z občutkom, ki ostane tudi potem, ko dejstva pozabijo. A kot zapisano, tudi to še ni knjiga. V izrednih razmerah, ko gre za življenja, ko nas je strah, ko nas poganja adrenalin, možgani funkcionirajo hitro in učinkovito in so sposobni čudežev. Niso pa sposobni počasne in poglobljene refleksije, ki jo zahteva čudež pisave.
Janko Petrovec (rojen 1971.) je človek številnih poklicev - poznamo ga kot prevajalca iz italijanščine, kot gledališkega igralca in dobitnika Borštnikove nagrade, kot nagrajenega novinarja in dolgoletnega sodelavca RTV Slovenija. Od leta 2016 je dopisnik iz Rima in iz napetih italijanskih izkušenj je zrasla tudi knjiga Karantena. Rim.
