(INTERVJU) Joker Out: Da smo po vsem tem naredili album in da nas je še zmeraj vseh pet tukaj, je res uspeh

Bojan Cvjetićanin, Kris Guštin, Jan Peteh, Nace Jordan in Jure Maček, fantje iz skupine Joker Out, so po albumih Umazane misli (iz leta 2021) in Demoni (2022) napovedali izid tretjega studijskega albuma. V vmesnem času, od drugega do tretjega albuma, se jim je zgodila Evrovizija, ki je z uvrstitvijo na 21. mesto pustila nekoliko grenak priokus. Toda po Liverpoolu je njihov "shagadelic rock'n'roll" zaživel na evropskih radijskih postajah in pretočnih platformah. Konec leta so razprodali domače Stožice in se v letu 2024 še vedno na krilih dobro unovčene evrovizijske izkušnje podali na izjemno uspešno evropsko turnejo, na kateri so njihovi oboževalci v 21 mestih v 13 državah njihove uspešnice, kot so Gola, Vem, da greš, Umazane misli, prepevali v slovenščini. 

V letu in pol po Evroviziji so odrasli, pravijo, in nabralo se je več kot dovolj materiala za nov album. Ploščo, ki izide 15. novembra, so poimenovali Souvenir Pop. Njen izid bodo pospremili s koncertno turnejo, najprej bodo dvakrat nastopili v Ljubljani, nato bodo nadaljevali v Beogradu, Skopju, Zagrebu in končali na Dunaju, 6. decembra pa se bodo ustavili tudi na Štuku. 

Zato jih pred 15. novembrom ni bilo treba iskati v Londonu - kjer so preživeli prvih nekaj mesecev letošnjega leta, ali v Hamburgu, kjer je nastala že evrovizijska Carpe Diem, letos pa so v istem glasbenem studio dokončali tretji studijski album - saj se je peterica pred decembrskim koncertom ustavila v Mariboru.

Celoten intervju si lahko ogledate tudi na Večerovem YouTube kanalu.

V Mariboru ste stari znanci, lani ste imeli koncert v Dvorani Tabor, večkrat pa ste že nastopili na Štuku. Kakšno prizorišče je v vaših spominih Štuk?

Kris: "Štuk je za nas v Mariboru glavno prizorišče. Tu smo nastopali že trikrat, ta nastop bo četrti. Ravno prej smo razmišljali, da smo v letu 2022 petkrat nastopili v Mariboru, kar pomeni, da nas ima Štajerska zelo rada in mi njo. Zato se ne moremo izogniti temu, da se ne bi ob predstavitvi novega albuma ustavili tudi v Mariboru."

Pred kratkim ste razkrili ime tretje plošče, poimenovali ste jo Souvenir Pop. Kakšen album lahko pričakujemo in kako se razlikuje od prvih dveh, Umazanih misli in Demonov?

Jan: "Bojan je enkrat zelo lepo povedal, da gre, kot narekuje ime albuma, za zbirko suvenirjev, ki smo jih nabrali na leto in pol dolgem potovanju od začetka naše evrovizijske poti, ko smo šli snemat Carpe Diem, bili na Evroviziji, nato pa odigrali lansko in letošnjo turnejo ... Vse, kar se je do sedaj nabiralo v nas. Tudi zato album nima koherentne zvočne podobe, ampak je kot zbirka magnetkov, ki jih daš na hladilnik oziroma v tem primeru v naše srce."

Bojan: "Razlika je v tem, da smo vključili tri jezike. Prvi album je bil posnet samo v slovenščini, na drugem smo dodali srbski jezik, zdaj dodajamo še angleščino, tako da so v Souvenir Pop pesmi v slovenščini, srbščini in angleščini. Že zaradi tega je album precej pisan in zaradi preskakovanja v jezikih zahteva več zbranosti in pozornosti. Bolj smo se poigrali s sintetiziranimi zvoki, za kar je poskrbel predvsem Jan, ki je prevzel večjo vlogo na klaviaturah. Vključili smo tudi elektronske bobne. Zanimiv album bo."

Pred Evrovizijo smo imeli vsi še zelo veliko energije

Koliko se ukvarjate s tem, v katerem jeziku bo pesem odpeta? Je določene stvari lažje ubesediti v enem jeziku, druge pa v drugem? Ali je to nekaj, s čimer se po izidu ukvarjajo predvsem poslušalci in mediji?

Bojan: "Mislim, da se izbiri jezika veliko več pozornosti nameni po izdaji. Pišem izključno to, kar mi narekuje inspiracija, ta pa navadno že pride v določenem jeziku. Zgodba se mi začne pisati v enem izmed teh treh jezikov. Najbolj iskreno in najraje imam, če pesem ostane v tem jeziku in je ne spreminjam in prilagajam. Jezik je samo medij za prenašanje sporočila. Leto in pol smo potovali po Evropi in v slovenščini peli ljudem, ki sicer ne znajo v tem jeziku povedati niti ene besede, pa jih to ni ustavilo, da ne bi poslušali in zraven peli, si prevajali besedil. Vsak jezik ima svoj zven in v njem vokalni inštrument deluje drugače. Zabavno se mi je igrati z barvanjem glasbe na tak način."

Če bomo na Souvenir Pop slišali utrinke, ki so se vam zgodili po Evroviziji, kako zdaj s pogledom nazaj vidite to leto in pol dolgo obdobje po nastopu v Liverpoolu? 

Jure: "Kot je rekel že Jan, se je to obdobje za nas začelo še pred Evrovizijo, s pesmijo Carpe Diem. To so bili zelo lepi momenti, ko smo imeli še vsi zelo veliko energije. (smeh) Zdi se mi, da se skozi komade sliši tudi leto in pol odraščanja. Strinjam se z Janom, ki je rekel, da gre za suvenirje, ki smo jih prinesli iz različnih držav. Med drugim smo bili dva meseca v Londonu, kjer smo napisali večino novih komadov."

Kris: "Na albumu se zelo čuti potek našega življenja od Evrovizije naprej. Prvih nekaj komadov je - tako kot prvih nekaj mesecev v tujini - zelo samozavestnih, ʼnažganihʼ, naspidiranih, potem pa se začnejo počasi umirjati. V besedilih se začne kazati veliko več introspektive, na koncu so skladbe že umirjene, ampak ostajajo v pozitivnem vzdušju." 

Na začetku leta ste se za nekaj mesecev preselili v London, nato je sledila evropska koncertna turneja po festivalih. Nedavno ste se vrnili iz studia v Hamburgu, kjer ste posneli tudi evrovizijski Carpe Diem in zdaj tudi dokončali tretji album. Zakaj se radi vračate v ta studio?

Nace: "Za studio v Hamburgu smo se pred snemanjem pesmi Carpe Diem odločili zato, ker ima vso opremo, ki bi si jo lahko želeli, pa je v naši bližnji okolici ni. Tja smo se šli tudi umaknit. Zdaj, pred snemanjem albuma, smo iskali studio, ki bi imel vsaj del te opreme in bi bil za nas tudi udoben. Album smo snemali takoj po turneji, zato smo potrebovali prostor, kjer se bomo lahko čez noč v miru spočili in se nam zato ne bo treba zelo daleč voziti. V studiu je namreč nadstropje nižje tudi stanovanje, kjer smo preživeli ves mesec. To je bil pomemben dejavnik, ki je vplival na to, da smo se vrnili. Seveda pa je to prostor, kjer smo naredili Carpe Diem. Zakaj bi za to ploščo spremenili preverjen recept."

Grenak priokus poraza, ki to ni

Pred pogovorom smo preverili, kako gre prodaja kart za napovedano turnejo (pogovarjali smo se 22. oktobra, op. a.). Razprodana sta že prvi koncert v Cvetličarni in koncert v Beogradu, zelo malo kart je na voljo še za nastop v Zagrebu. Ste se že navadili tako dobrega odziva na koncertne datume in visokih številk ogledov in poslušanj pesmi, ali vseeno vsakič občutite nekaj nervoze glede tega, kakšen bo sprejem? 

Bojan: "Zelo lep občutek je, ko ljudje hitro razgrabijo karte za koncert. V zadnjem letu in pol se nam je zgodilo nekaj, kar je precej nenavadno in tega v preteklosti ne bi pričakovali. Namreč, ko smo v preteklosti objavili datume koncertov, je bilo v navadi, da so se karte nekaj časa prodajale. Po Evroviziji pa se je začelo dogajati, da smo karte za koncerte prodali v absurdno kratkem času. Na Poljskem, recimo, smo koncert v prostoru, ki je večji kot Cvetličarna, razprodali v dveh minutah. Zato smo napovedali še en nastop in tudi tega spet razprodali v nekaj minutah. Prvi nastop v Zagrebu je šel v nekaj urah. To ni normalno in se na dolgi rok ne more dogajati. Zato zdaj, če se koncert prodaja nekaj dni, dobimo kar malo nelagoden občutek. Kot da sploh ne gre. Toda v preteklosti bi bili zelo veseli, če bi nek nastop prodali v petih mesecih, zdaj pa po petih dnevih že malo smrdi po nekem porazu. To je grenak priokus."

Letos ste odigrali le en koncert v Sloveniji. Poleti ste nastopili na Ptuju, zdaj vas proti koncu leta s koncertno turnejo čaka več nastopov tudi doma. Ste pogrešali domačo publiko? Kako po nastopih v tujini vidite razlike med koncerti doma in zunaj?

Jan: "Ko smo lani začeli s koncerti v tujini - prvi tak nastop je bil v Dublinu - nas je zelo presenetilo, da je 300 ljudi v Dublinu pelo naše pesmi v slovenščini. Kar se tiče petja pesmi na koncertih začuda ni velike razlike. Toda ko si doma, si le doma. Doma sem v Sloveniji in zagotovo pred domačo publiko tudi najraje igram. Še vedno mi največ pomenita in sem si ju najbolj zapomnil prva večera v Cvetličarni, kjer smo nastopili ob predstavitvi prvega albuma, pa nato koncerta v Križankah in Stožicah. Z novimi slovenskimi koncerti se veselim nadaljevanja tega popotovanja."

Konkreten fitnes za odnose in nadaljnji obstoj banda

Na novem albumu še pred uradno izdajo poznamo že štiri skladbe. Carpe Diem, Šta Bih Ja, Everybody's Waiting in Bluza. Balada Everybody's Waiting pripoveduje o tesnobi, prevelikih pričakovanjih, življenju v kalupu in na drugi strani kreativi kot rešitvi. Kako senzibilni se zdite za svet okoli sebe? Kako čutite trenutno klimo?

Bojan: "Mislim, da družba še nikoli v zgodovini ni bila v tako kompleksnem položaju. Na dnevni bazi smo konstantno razpeti med zelo srečnim in nesrečnim. Ne glede na to, s čim se v življenju ukvarjaš, so cilji in pričakovanja iz dneva v dan večji. Vedno več je tekmovanja in poudarka na individualnosti. Ob vsem tem pa smo na drugi strani konstantno povezani s celotnim svetom, za katerega vemo, da trenutno ni v najbolj sijočem položaju. Osebno čutim, da se to zelo pozna na klimi - tako pri posameznikih kot na družbi kot celoti. Če sem iskren in objektiven, bi rekel, da je klima trenutno precej negativna. Iti iz tega v kreativno območje in najti zdravo mero, je kompleksno.

V studio smo prišli iz za nas hektično spremenjenega življenjskega stila in tempa. Ukvarjali smo se z vprašanjem, kako ob vsem tem ohraniti zdravo mero razuma, kako globoko plavati v kreativi in raziskovanju in kako ne zagaziti v nevarno območje, kjer se lahko že kuriš. Proces ustvarjanja albuma je bila zelo živahna krivulja z vzponi in padci. Naš producent Žare (Pak, op. a.) je rekel, da je to, da smo po vsem tem naredili album in da nas je tukaj še zmeraj vseh pet, res uspeh. S tem se strinjam. Za nami je ultrakompleksno obdobje, tako psihološko kot fizično. Čez to smo šli zelo odraslo. Zelo veliko smo se naučili. Mislim, da je bil album konkreten fitnes za naše odnose in nadaljnji obstoj našega banda." 

Bojan, vi ste na koncertu na Ptuju letos spomnili, da je minilo eno leto, odkar ste v istem kraju doživeli panični napad. Kako ste zdaj? Kako kot skupina in posamezniki ohranjate mirno glavo ob naporih in stresu, ki pridejo ob takem tempu potovanj in nastopov? 

Bojan: "Hvala za vprašanje. Sem veliko bolje. Na koncertu na Ptuju sem poskusil izvesti mentalni trik nad samim sabo in pretrgati verigo, ki me je morila eno leto. Zdi se mi, da mi je kar uspelo. Mnogo lažje diham in tudi koncerti, ki so se zgodili po nastopu na Ptuju, so bili že skoraj taki kot včasih. Tega sem zelo vesel.

Kris: "Mislim, da je bil Bojan prvi, ki ga je zvilo oziroma je to prvi pokazal. Po tem je na neki točki zvilo tudi vse nas. Predvsem letos smo imeli nekaj trenutkov stiske. Verjamem, da tega še nismo predelali. Zdi se mi zelo dobro, da nam je uspelo narediti album, ki delno govori tudi o tem. Svoje občutke bomo pokazali in dali od sebe preko inštrumentov. Upam, da bomo s počitkom, ki prihaja po novem letu, to zgodbo zaokrožili in v novem letu začeli na novo."

Jure: "Na koncertih zelo lepo skrbimo za svoje zdravje. Na evropski turneji smo imeli tur bus. Takoj ko se je koncert končal, smo se stuširali, šli na avtobus in spali. Zjutraj smo se zbudili in pojedli zajtrk. Tako so bili videti naši dnevi. Zdravje je na prvem mestu. Ko si na poti, veš, da moraš stisniti. Bojan je najbolj na udaru zaradi glasu. Če se malo poškoduje kdo drug, to še nekako preživimo."

Bojan: "Če zboliš, navadno najprej udari ravno na grlo."

Jure: "V tem primeru smo morali na Bojana zelo paziti. Oziroma je moral paziti sam nase. Prej ste vprašali, ali se veselimo slovenskih koncertov - jaz se jih zelo veselim predvsem zato, ker imamo do Maribora uro in pol vožnje, zato lahko po koncertu v miru spijemo pivo, se podružimo in smo še isti večer v domači postelji."

Nace: "V letu in pol koncertiranja smo se naučili držati tempo, ki je za nas vzdržen na dolgi rok. Ko je nekdo izmed nas šibek - naj bo fizično ali psihično - ostali prevzamemo nekaj njegovega bremena in mu pustimo prostor, da zadiha. To se mi zdi lepa simbioza, ki pripelje v zdravo okolje."

Jure: Jan pa samo pije cele dneve. (smeh)

No, v nekem intervjuju sem prebrala, da Jan edini telovadi. To drži? 

Jan: "Nihče ne telovadi. (smeh)"

Bojan: "Če bi že kdo telovadil, bi bil to Nace."

Nace: "Definitivno sem to jaz."

Bojan: "No, Jan, zdaj vemo, da ne telovadiš. Nadaljuj. (smeh)"

Jan: "Telovadim res ne, pa tudi pijem ne, čeprav so priložnosti. V našem poslu ti vsak, kamorkoli prideš, nekaj ponudi. Imeli smo preveč koncertov, če bi na vsakem pil ... Zato nas ne zamika oziroma vemo, da to na dolgi rok ne gre, kot je rekel Nace. Ravno Nace je ponavadi tisti, ki te prvi pokliče in reče: ʼJan, sem opazil, da danes nisi bil tapravi. Si v redu?ʼ Imamo dober odnos."

Nace: "Se le pozna, da sem par let starejši. (smeh)"

Bojan: "Par deset. (Smeh)"

Zato pa telovadi.

Nace: "Zato pa moram telovaditi, ja. (smeh)"

Bojan: "Saj drugače ne vstaneš iz postelje. (smeh)"

Delamo na naš klasičen način, vse do zadnje minute

Album je končan in zdaj je na vrsti drugi del, koncerti in druženje z oboževalci. Kako so trenutno videti vaši dnevi?

Kris: "Te dni je veliko intervjujev. Pretekli teden smo snemali videospot za singel Bluza. Pripravljamo vse, kar se da za izid in promocijo albuma, veliko je obstranskih stvari. Res bi rad, da pri naslednjem albumu strogo ločimo ustvarjalni proces in proces promocije. Doslej se je to dvoje prekrivalo, s čimer jemljemo pozornost od kreative in od promocije. Vsi se bomo veliko bolje počutili, če bomo lahko enkrat to razmejili. Ampak zdaj delamo na naš klasičen način (smeh). Vse do zadnje minute. Saj se zmeraj na koncu dobro izide, ni pa tako, da bi si lahko po nastajanju albuma oddahnili, ampak smo že takoj v novem pogonu."

Rekli ste, da vas po koncertni turneji v novem letu najprej čaka nekaj počitka. Kakšni so načrti za naprej, kaj lahko še pričakujemo od Joker Out?

Bojan: "Jah, nič ne, potem pa konec (smeh). Januarja in februarja si bomo prvič vzeli pravi oddih. Dva meseca, ko nam ne bo treba razmišljati o kreativi, promociji ali imeti koncertov. Z naslednjo pomladjo, marca oziroma aprila gremo nazaj na pot, kamorkoli nas bo ta ponesla. Začenjamo novi cikel turneje. Računamo na močno festivalsko poletno sezono, zato bomo načrte evropskega ali širšega popotovanja oblikovali glede na to, kako se bo na zemljevidu izrisalo naše poletje. Absolutno več časa kot lani bomo prebili v Sloveniji. Veliko ljudi nas je spraševalo, zakaj smo bili lansko leto tako malo doma. Če smo želeli poskusiti svojo srečo v tujini, smo to morali narediti 100-odstotno. Zato smo bili manj doma. Smo pa leto zaključili z velikim koncertom v Stožicah, na katerega je lahko prišlo veliko ljudi, in to miselnost letos nadaljevali s koncertom na Ptuju. Doma smo odigrali manj koncertov, ampak so bili zato večji. Zdaj se vračamo domov."

Za koncert 6. decembra na Štuku je na voljo še nekaj kart. Vabilo za naše bralce?

Jan: "Vabljeni."

Jure: "Prijite!"

Bojan: "Vabljeni vsi na karneval. Predstavili bomo svoj najnovejši album. Slišali boste tudi svoje najljubše uspešnice s prvega in drugega albuma (smeh). Na Štuku smo se imeli vedno fino, trikrat je bilo nabito polno, vroče in zelo glasno. Verjamem, da bo četrtič še bolje. Iskreno se veselimo Štuka, radi ga imamo in radi imamo Maribor. Pridite, da bomo skupaj uživali. Kot je rekel Kris, bo to ena redkih priložnosti, da v celoti slišite tretji album v živo, ker ga verjetno po tej turneji v celoti na koncertih ne bomo več igrali."