(INTERVJU) Emil Erjavec, eden najvidnejših evropskih agrarnih ekonomistov: Vse od Martina Krpana imamo v genih, kako opetnajstiti državo

Prof. dr. Emil Erjavec je dekan ljubljanske biotehniške fakultete in eden od utemeljiteljev agrarne ekonomike kot znanstvene in pedagoške discipline na Univerzi v Ljubljani. Med drugim govori o spletni ponudbi lokalne hrane, težavah v živilski industriji, o mleku, ki smo ga izvažali v Italijo, in o tem, da smo Evropejci, ko nam to odgovarja, ko gre za naše pravice, in Balkanci, ko bi se radi izognili dolžnosti. “Eden velikih problemov v tej državi je, da nismo sistematično gradili vrhunskih državnih uradnikov, za katere bi bila zakon in stroka pomembnejša kot sledenje kratkoročnim političnim interesom. V naši mali državi, kjer je vse politika, smo se prekvasili v sistem, kjer je pomembna samo še politika.”

Emil Erjavec: "V ospredje se postavijo kmečki tribuni, ki rišejo najbolj črne slike in postanejo zelo agresivni. To smo lani doživeli pri zvereh denimo. Pride do tega, da radikalizirajo cel sektor."
Emil Erjavec: "V ospredje se postavijo kmečki tribuni, ki rišejo najbolj črne slike in postanejo zelo agresivni. To smo lani doživeli pri zvereh denimo. Pride do tega, da radikalizirajo cel sektor."
Robert Balen
Datum 24. april 2020 12:18
Čas branja 4 min

Kako prizadeta je in bo pridelava hrane? Katere panoge najbolj občutijo posledice krize, katere panoge lahko kriza potegne na dno?
"Razmere v Sloveniji so podobne kot drugje v Evropi. Kmetijska pridelava je prizadeta predvsem zaradi trojega - eno je izguba povpraševanja; torej ni prodaje standardnim kupcem, kot so denimo gostinstvo, restavracije, šole, menze, in seveda pomembno - praktično ni možnosti izvoza. Potem je tu izguba dodatne delovne sile, trenutno so v težavah hmeljarji, ki vsako leto potrebujejo sezonske delavce iz tujine. Tuja delovna sila je bistveno večji problem v nekaterih drugih državah - južna Italija je v veliki zagati z obiranjem prvih pridelkov, podobno je v Franciji. Tretji realen problem pa je seveda bolezen covid-19, če prizadene pridelovalce hrane."
Kmetje so prvi člen v verigi oskrbe s hrano, kako se godi drugim?
"Živilska industrija ima težave, jasno, predvsem tista, ki je oskrbovala tudi gostinstvo; gostinski sektor je v slovenskem narodnem gospodarstvu pomemben neposredno in preko turizma. Živilska industrija ima seveda isti problem z izvozom kot drugi. Pri trgovini je problem nekoliko manjši, ker so trgovine z živili ostale odprte in so celo povečale prodajo. Po verigi oskrbe s hrano imamo torej različne stopnje težav, pri čemer pa je treba povedati, da agroživilstvo ni tisto, ki bi obstalo, ni gospodarska dejavnost, ki bi bila popolnoma na kolenih."
Vinarji, pridelovalci mleka, živinorejci, poslušamo, že obupujejo.
"Vrhunske in povprečne vinarje je najbolj prizadelo zaprtje gostinskih lokalov, restavracij, zaustavil se je turizem, potrošnja vina je drastično padla. A če se bo kriza sorazmerno kmalu končala, bodo izpad lahko vsaj delno kompenzirali.
Druga zgodba, ki je na slovenskem trgu s hrano trenutno pomembna, pa je mleko. Pomemben delež mleka smo izvažali v Italijo, tudi več kot 30 odstotkov. V Italiji mlekarne bodisi stojijo bodisi pri nas ni šoferjev, ki bi bili pripravljeni v to močno prizadeto državo voziti. Nekaj našega mleka očitno vseeno gre v izvoz, slišati je, da na hrvaški trg, a natančnih podatkov nimamo. S presežki mleka se zdaj ubadajo vse mlekarne, ne glede na državo. Za naše mlekarne je to izjemna dodatna količina, njihova kapaciteta sprejemanja je seveda omejena, hkrati pa se ubadajo z manjšim povpraševanjem po mlečnih izdelkih v izvozu. Tukaj pa naletimo na eno pomembnih zgodb slovenske verige s hrano - mlekarne so poskrbele za svoje pogodbene proizvajalce mleka, tisti, ki pa niso bili zvesti slovenski živilski verigi, so zdaj potegnili kratko.

Emil Erjavec: "To je bolj socialni ukrep, namenjen potrošnikom. Pomembno je, da stopnjo DDV uskladimo z državami v soseščini."
Emil Erjavec: "To je bolj socialni ukrep, namenjen potrošnikom. Pomembno je, da stopnjo DDV uskladimo z državami v soseščini."
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Koliko stopinj Celzija mora imeti morje, da v njem zaplavate?
Nad 15 stopinj že nekako gre …
4%
32 glasov
Najmanj 18 stopinj.
8%
60 glasov
Vse, kar je nad 20 stopinj, je v redu.
19%
151 glasov
Čakam na 22 stopinj.
23%
181 glasov
Nad 24 stopinj.
39%
302 glasov
Ne kopam se v morju.
7%
58 glasov
Skupaj glasov: 784
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.