Hrvaška izbira novega predsednika, morda bo še en mandat dobila dosedanja predsednica, a za odnose s Slovenijo - ne glede na to, kdo bo izbran - to ne bo imelo vidnih posledic. Odnosi danes ko da ne obstajajo, če izvzamemo tožarjenje zaradi imena vina.
Kaj pa je z arbitražo, zakaj izogibanje, da se pove, da je to največji spor, okoli katerega državi ne moreta najti soglasja? Če pogledamo malo bolje, sta državi soglasni vsaj pri enem - ne tako nepomembnem - delu. Tako Ljubljana kot Zagreb se strinjata, da se proces pred posebej izbrano arbitražo v vseh svojih delih ni odvijal tako, kot sta se strani dogovorili, oziroma da je kontaminiran. Tisto, o čemer se ne strinjata, je nivo onesnaženja. Za Hrvate je bil to dovolj velik razlog, da prekinejo postopek in ga razglasijo za ničnega, za Slovenijo je bil to le nedolžen razgovor njunih predstavnikov z enim od arbitrov, ki ni v ničemer škodil procesu. Zato eni pravijo, da nekaj, kar bi jih zavezovalo k akciji, ne obstaja, drugi bi izvedli veljavno odločitev, in to takoj. A kdorkoli bo sedel na zagrebškem Pantovčaku, od koder je izjemen pogled na del mesta v dolini Save, ne bo imel velikega vpliva na to, da bi se tako zakoličeni odnosi spremenili.
Milanović se je edini izjasnil, da je Slovenija zanj najboljši zaveznik v EU
