Denis Bende Živčec
Zaradi pospešenega bitja srca (po desetih do dvajsetih minutah v savni se utrip poviša na 120 do 150 udarcev na minuto) se poveča pretok krvi, koža se dobro prekrvavi in postane rožnata. Poveča se tudi delovanje ledvic, kar pospeši izločanje strupenih in odpadnih snovi iz organizma. Izmenično segrevanje, pospešeno znojenje in ohlajanje tudi povečujejo telesno odpornost, kar je še zlasti pomembno v zimskih dneh, ko so na pohodu prehladna obolenja in tudi že gripa. Savnanje blagodejno deluje tudi na počutje, pomaga nam premagovati stres, strokovnjaki ga priporočajo celo kot najboljšo protistresno terapijo. A tako deluje le, če si za celoten postopek savnanja vzamemo dovolj časa, vsaj uro in pol. Posebnost savnanja so ravno tako imenovane izmenične kopeli, ko telo najprej pregrejemo v savni in pozneje postopoma ohladimo v predprostoru in pod hladno prho ali v bazenu s hladno vodo. Celoten postopek ponovimo vsaj dvakrat.
Poslušajmo telo in ne pretiravajmo
Ljudje, ki se v savno napotijo prvič, običajno sprašujejo, koliko časa lahko ostanejo v njej. Trdnega pravila tu ni, a na splošno ob prvem obisku ne priporočajo v savni ostati več kot deset do dvanajst minut. Začetnikom priporočajo tudi sedenje oziroma ležanje na najnižji klopi, kjer je temperatura najnižja. Če je dovolj prostora, svetujejo ležanje na hrbtu z nekoliko dvignjenimi nogami, saj naj bi bilo v tem položaju lažje prenašati vročino kot sede, ko je vročini najbolj izpostavljena glava, noge pa najmanj. Vsekakor pa vedno, tudi če se redno savnamo, poslušajmo svoje telo in ne pretiravajmo z obremenitvami.
Kako ravnamo v savni
V savni mirujemo in dihamo normalno. Pogovarjanje ni prepovedano, konec koncev je na Finskem, kjer je savna doma, to najbolj priljubljeni družabni prostor, pazimo le, da ne motimo drugih obiskovalcev. Telefone pa vsekakor pustimo zunaj. Pred vstopom v savno se obvezno oprhamo in nato obrišemo do suhega, kajti kapljice vode na koži preprečujejo izločanje potu. Poznavalci svetujejo, da si - zlasti v mrzlih dneh - pod toplo prho posebej ogrejemo noge, saj se telo, če so mrzle, počasneje segreva. S seboj vzemimo več brisač. Eno položimo na klop, preden sedemo ali ležemo nanjo, drugo damo pod noge ali ovijemo okoli telesa, da znoj ne kaplja na tla. Še eno brisačo bomo potrebovali za brisanje znoja. V savni tudi vedno uporabljajmo natikače, saj so topli in vlažni prostori, v katerih se zadržuje veliko ljudi, pravo gojišče bakterij in glivic. Po prihodu iz savne se oprhamo z mlačno in nato še s hladno vodo, šele potem se potopimo v bazen s hladno vodo. Cikel izmenične kopeli (segrevanje in ohlajanje) lahko ponovimo, kolikokrat želimo, ne glede na število ciklov pa v zadnjem izberimo savno z nižjo temperaturo. Po savnanju se seveda spet oprhamo, obrišemo in še vsaj petnajst minut počivamo na ležalniku. V savni smo izgubili veliko vode, zato moramo tekočino nadomeščati s pitjem velikih količin vode ali nesladkanega čaja. Strokovnjaki priporočajo, da zaužijemo tudi sadež, ki pomaga normalizirati raven kalcija v telesu, nekateri radi zaužijejo tudi kaj slanega.
Za koga savna ni
Savna ni primerna za ljudi, ki imajo težave s srcem ali ožiljem, previsok ali prenizek krvni tlak, tuberkulozo, epilepsijo, raka ali kožne bolezni. V savno tudi nikar ne hodite, če se vas viroza ali gripa že lotevata, za dvig odpornosti boste poskrbeli, ko boste popolnoma zdravi. Savni naj se izogibajo tudi ljudje z razširjenimi ali počenimi žilicami na obrazu, saj vročina stanje še poslabša.
Finska, turška ...
Poznamo veliko vrst savn, običajno jih delimo na finske ali suhe savne, turške ali parne ter infrardeče. Finske savne so bolj vroče, temperatura v njih je od 80 do 100 stopinj, vlažnost zraka pa le tri- do 15-odstotna. Vlažnost zraka povečujejo s polivanjem vročih kamnov. Obstajajo številne različice suhih savn, na primer zemeljska, solna ali zeliščna, pa tudi tako imenovana biosavna, v kateri so temperature nekoliko nižje, vlažnost zraka pa je višja, kar manj obremenjuje srce in krvni obtok, zato je tudi počutje v njih boljše. Parne ali turške savne delujejo pri relativno nizkih temperaturah (45 do 65 stopinj), a ob zelo visoki, tudi 100-odstotni zračni vlagi. Zaradi temperature in vodne pare se sprostijo mišice in vezivna tkiva ter odprejo kožne pore. Infrardeče savne so priljubljene zaradi enostavne uporabe, lahko jih imamo tudi doma in so primerne tudi za ljudi, ki se morajo sicer zaradi zdravstvenih razlogov izogibati klasičnim savnam. Infrardeče sevanje je vrsta energije, ki ogreva neposredno, infrardečo svetlobo, ki prodira v telo, pa zaznamo kot toploto. Temperatura v tovrstni savni doseže 40 do 60 stopinj, vlažnost pa je največ 50-odstotna.
