Ledeno iz Španije

"Daj, no, zakaj moraš neštetokrat prati to ubogo solato!?" sem nadrl svojo najbližjo karantensko sotrpinko. "Ljubček, če pa je iz Španije ..." se je zahihitala. Osel ne gre samo enkrat na led. V prejšnji ofenzivi - ker vstop v trgovino je danes podoben Bulajićevi Bitki za ranjence, nas kupcev le peščica, njih (sovražnih virusov) pa na milijone - sem domov prinesel italijansko zapakirano narezano solato, v zadnji pa špansko ledenko. Po ženinem odgovoru sem zaštekal, zakaj je bilo na polici na voljo toliko sočnih zelenih krogel - ker se jih nihče ni hotel in upal dotakniti, kot da so kužne. In če so res? No, potem bi me zdaj, ko to pišem, najmanj bolelo grlo, pokašljujem pa itak, odkar so mi diagnosticirali nealergijsko astmo (veste, tega pa je danes vedno več, me je potolažila moja prijazna pljučna zdravnica). Oddahnil sem si, ko sem od dr. Vela Markovskega slišal, da bi lahko s solato kvečjemu fasal črevesno bolezen, ne pa pljučne. Mnogi so tako prestrašeni, da v trgovini ne kupijo ničesar, kar prihaja iz "žariščnih krajev pandemije". Še italijanskega riža - torej tega, ki ga pakirajo v Italiji in proizvedejo v Aziji - se ljudje bojijo kot hudič križa. Kaj pa, če se koronavirus zažre v karton? Kaj, če preži na tem časopisu? Ne, pravi makedonski epidemiolog, ni možnosti, da si pljuča okužite na tak način. Pritrjuje mu dejstvo, da o okužbah trgovcev in trgovk ni slišati nič.
Kaj je v vsem slabem lahko dobrega? To, da v trgovinah končno ne srečujem gospodov in gospa, ki vsak paradižnik v zaboju temeljito prešlatajo (jasno, brez rokavic), potem pa si v vrečko dajo enaindvajsetega ali sploh nobenega. Manj je tudi brezplodnega nakupovalnega telefoniranja: "Čuj, dragi, a vzamem pirinega ali koruznega?" Zatorej, če bo bog dal, bomo odslej v trgovine vedno hodili z maskami in si obvezno dvakrat razkužili roke - pred vstopom in izstopom. Narava nas po svoje opozarja, da je vsepovsod preveč umazanije - v zraku, na zemlji, v vodi, v službah, v medosebnih odnosih. Španske ledenke pa se le ne bojte. Še dva, trije tedni pa bo tudi na našem vrtu zrasla prva pomladanska solata. In mi bodo lahko, upam, iz so(so)sednje občine pripeljali - že zdavnaj izdelani - leseni visoki gredi.