Čeprav vodjo policije in tajnih služb Reinharda Heydricha v verigi najhujših nacističnih zločincev pogosto zapostavljamo, ni po naključju njegov mercedes, takoj za Hitlerjem in Himmlerjem, nosil številko 3. Zato je kriva njegova "prezgodnja" smrt 27. maja 1942 - po izvedenem atentatu, ki je bil sploh edina uspešna direktna akcija zaveznikov proti članom nemškega nacističnega režima. S tem dejanjem so Čehi dobili najbolj odmevno "bitko" med drugo svetovno vojno, Praga pa še eno atrakcijo, ki ni le navdih za turiste, temveč tudi za pisatelje in režiserje. Pa še več od tega. Duh zloglasnega praškega rablja, kakor so Čehi krstili Heydricha, se bo spet pojavil, ko bodo (ali pa tudi ne) našli kosti njegovega tragično ponesrečenega prvorojenca na pred letom dni prodanem posestvu Spodnjega dvorca vasice Panenske Břežany.

Operacija Anthropoid

Brez filmov, romanov in dokumentarcev bi Slovenci pozabili operacijo Anthropoid, kajti kljub že več kot četrt stoletja dolgi turistični karieri in rednih obiskih češke prestolnice nikoli nisem vodil in niti ne vem, kdaj me je, če sploh, kdo vprašal, po sledeh Heydrichovega atentata. Tako ni čudno, da sem šele predlanskega junija po naključju našel prizorišče zadnjega dejanja krvave operacije. Kup cvetja mi je razkril pravoslavno cerkev Cirila in Metoda, ki leži na zelo prometni Resseljevi ulici, po kateri občasno vozimo turiste na Hradčane.

Rož letos poleti ni bilo, tako kot tudi ne mask, saj na Češkem niso bile potrebne. Tudi ne v zaprtih prostorih. Tako da vsaj Češka, kljub očitnemu upadu obiskovalcev, poleti ni kazala nekega izrednega stanja zavoljo pandemije virusa. Pretežno nemški gostje pa so dopolnjevali vtis normalnosti. Ostaja vprašanje, koliko se jih je zgnetlo v kripto cerkve Cirila in Metoda, ki je bila glede na korono vseeno relativno dobro obiskana. V njej je s kopijami orožja in celo nekaterimi originalnimi predmeti (aktovka, Gabčikov čevelj, krvava biblija) prikazan razplet operacije Anthropoid, ki je botrovala tudi nastanku sodobnejše multimedijske razstave Zločin in kazen v prenovljenem Zgornjem dvorcu vasice Panenske Břežany.

K velikemu zanimanju za atentat ob njegovi uspešnosti ogromno prispeva Heydrichov lik. Kot visok, svetlolas, postavni moški je veljal za prototip čistokrvnega Arijca. Iz tega namišljenega ideala je negativno izstopal le njegov "kozji glas" (tako so ga zafrkavali), ki mu je preprečil pevsko kariero. Načrtoval jo je Reinhardov oče Bruno Heydrich, skladatelj, glasbeni pedagog in operni pevec. Kasneje je družinsko glasbeno nadarjenost dokazala njegova hči Silke, ki je uresničila dedove sanje in postala operna pevka.

Himmlerjeva desna roka

Tudi njemu so, enako kot Hitlerju, skušali podtakniti židovsko poreklo. A še Židje so se po temeljitih raziskavah življenjepisov Heydrichovih prednikov oddahnili. Kajti Reinhard Heydrich velja za arhitekta nacističnih zločinov, na čelu z genocidno dokončno rešitvijo židovskega vprašanja (holokavst). Kot desna roka Heinricha Himmlerja je iz ozadja ustvaril policijski aparat, ki je sprva ustrahoval Nemce in onemogočal kakršnokoli opozicijo ali odpor proti nacistom, v drugi svetovni vojni pa hladnokrvno organiziral množične poboje "nevrednih ras".

Feldmaršal Hermann Göring se je nekoč pošalil s črkami H priimkov vrha zloglasne SS: Himmlers Hirn heisst Heydrich (HHhH) - Himmlerjevi možgani se imenujejo Heydrich.

HHhH je tudi naslov knjige francoskega pisatelja Laurenta Bineta. Še enega romana, ki opisuje operacijo Anthropoid. Z idealnim imenom, saj v zoologiji pomeni anthropoid človeku podobna opica, ki je "realno in simbolno" premagala arijskega "nadčloveka", poosebljenega v Heydrichu. Ta je s svojo ošabnostjo ob spletu nenavadnih okoliščin prispeval k uspehu atentata.

Heydrichove napake

Prva izmed kopice napak šefa nacističnih tajnih varnostnih služb je bila vedno ena in ista pot iz rezidence v Panenskih Břežanyh do 14 kilometrov oddaljenih Hradčanov. Povrhu vsega z izjemo voznika ni imel nobenega spremstva, še vozil se je v odprtem avtomobilu. Tako je želel Čehom pokazati nemško superiornost in zaupanje v okupacijo protektorata Češke in Moravske. Usodnega dne je zamujal. Na ostrem ovinku mestne četrti Liben sta ga v zasedi čakala upornika, Slovak Jozef Gabčik in Čeh Jan Kubiš. Izbrala sta idealen kraj, saj jima je tramvaj olajšal delo. Ko je voznik zavrl, je Gabčik iz neposredne bližine skušal streljati, vendar je brzostrelka zatajila. Sledila je ključna napaka 38-letnega Heydricha.

Ukazal je ustaviti mercedes in potegnil pištolo. Tedaj je iz zasede Kubiš vrgel prirejeno ročno granato, ki je eksplodirala poleg vozila. Nato sta atentatorja streljala na Heydricha, ki se je proti njima pognal, vendar ga nista zadela. Ko je omagal in so ga našli češki policisti, so ga prepeljali v bližnjo bolnišnico. Ta še vedno obstaja in stoji čez cesto glavne severne mestne vpadnice, nasproti - pred enajstimi leti postavljenim - spomenikom, posvečenim operaciji Anthropoid.

Če bi imeli penicilin

"Če bi imeli na razpolago penicilin, bi Heydrich preživel," je ena izmed številnih špekulacij njegovega teden dni trajajočega zdravljenja. Vanj je bil vključen tudi Himmlerjev osebni zdravnik Karl Gebhardt, ki ga je vodja SS takoj po atentatu poslal v Prago. Ker je študija iz leta 2012 zavrgla plinsko gangreno za vzrok smrti, ostaja ta neznanka. V primerjavi s Himmlerjem, ki je imel skorajda prijateljske odnose s Heydrichom, Hitler ni bil preveč navdušen nad njim. V javnosti ga je hvalil kot arijskega junaka, a ga je menda med najožjimi sodelavci hkrati jezno kritiziral, da je glede na visok politični položaj, ki ga je imel, ravnal neodgovorno in nepazljivo, smrt pa pripisal neumnosti in idiotizmu.

Zavoljo visoko razvite češke industrije so Nemci želeli šele po vojni dokončno obračunati s Čehi, ki so za to v primerjavi z drugimi slovanskim ali "manjvrednimi narodi" imeli nekakšen poseben status. Kljub temu so bili že po zasedbi podvrženi nacističnim rasnim zakonom. Kar pa so začutili šele s prihodom Heydricha 27. septembra 1941, ko je zamenjal premilega protektora Konstantina von Neuratha. S svojo brutalnostjo si je zaslužil vzdevek "praški rabelj" in med drugim nekdanje utrjeno vojaško avstrijsko mesto iz 18. stoletja, Theresienstadt - Terezin, spremenil v prehodno koncentracijsko taborišče.

Z zadnjim metkom štirje naredili samomor

Zato je postal cilj operacije Anthropoid, ki jo je pripravila in organizirala britanska uprava za specialne operacije v Veliki Britaniji. Izbrali so 26 članov češkoslovaškega odporniškega gibanja v izgnanstvu. Med njim sta bila Gabčik in Kubiš, ki sta imela podporo ilegalcev. Po atentatu sta se s petimi soborci zatekla v pravoslavno cerkev Cirila in Metoda, dokler ni pod vplivom represalij in zlasti masakra v Lidicah diverzant Karel Čurda izdal Nemcem njune podpornike v Pragi. Zato je od njih prejel pol milijona čeških kron, od Čehov pa po vojni vrv okrog vratu.

Osemnajstega junija 1942 je sledil legendarni spopad. Sprva so cerkev obstreljevali in takoj težko ranili Kubiša. Ko so se zadnji štirje borci utrdili v kritpi, so jih skušali utopiti, saj so jo gasilci zalili z vodo. Čeprav so junaki črpalko uničili, so podlegli premoči 800 esesovcev. Ko je zmanjkalo streliva, so z zadnjim nabojem vsi štirje naredili samomor.

Kruto nemško maščevanje

Pravoslavni praški škof Gorazd (razglašen za svetnika) je bil samo ena izmed žrtev krutega maščevanja. V Lidicah so pobili vseh 173 moških, v kraju Ležaky pa vseh 34 odraslih vaščanov. Otroke obeh vasi so odpeljali, večina je z ženami iz Lidic končala v koncentracijskih taboriščih. Razstreljene Lidice so postale svarilo prebivalcem protektorata, kaj se zgodi s sovražniki nacizma. Svarilo so Lidice ostale - pred nesmiselnim vojaškim terorjem. V spominskem parku to najbolj pretresljivo simbolizira skupinska skulptura otrok češke kiparke Marie Uchytilove - Kučove, saj spominja tako na deportirane otroke Lidic kot na otroške žrtve vseh vojn.

Lidice ležijo v bližini praškega letališča, nedaleč od Kladna. Na severnem obrobju češke prestolnice je možno najti Panenske Břežany. Vasica je majhna, vendar ima kar dva dvorca. V Spodnjem dvorcu je do aprila 1945 prebivala Heydrichova vdova Lina skupaj s štirimi njunimi otroki. Zagrizeno nacistko, ki je pravzaprav Reinharda prepričala, da se je leta 1931 pridružil Hitlerju, nikoli ni dosegla roka pravice. Češkoslovaška jo je leta 1948 v odsotnosti obsodila na dosmrtno ječo. Zakaj jim jo Angleži niso izročili? Verjetno so bili spet krivi komunisti, ki so tedaj vladali v ČSSR, in hladna vojna? Za nameček je po sodni poti dobila nemško vojaško pokojnino, kar je resda bil kratek politični škandal, ki pa v pravno urejeni Zahodni Nemčiji ni spremenil dejstva, da je do smrti 14. avgusta 1985 živela na plečih davkoplačevalcev. In to kar dobro. Na nemškem otoku Fehmarn je v svojem penzionu sprejemala "stare kamerade", ki so obujali spomine na nacistično obdobje. V svojih spominih, leta 1976 objavljenih v knjigi Življenje z vojnim zločincem, je omalovaževala moževe zločine in jih nikoli ni obžalovala.

Še največja "kazen" je bila za Lino Heydrich smrt desetletnega prvorojenca Klausa 24. oktobra 1943. Tega dne je okoli dvorca kolesaril z mlajšim bratom Heiderjem. Ko je zagledal odprta vrata, je zapeljal na cesto, kjer ga je povozil manjši tovornjak, poln domačih nogometašev. Menda so njegovo truplo pokopali pod nekim borom posestva, vendar natančna lokacija ni znana. Njegova zgodba je postala aktualna ob lanski dražbi dolgotrajno zanemarjenega Spodnjega dvorca. Pri tem so se v časopisih pojavile tudi ne preveč okusni, cinični članki, kako naj bi bil ptice in divjad njegove oglodane kosti raztresle po grajskem parku. Sicer je leta 2011 Heider Heydrich želel odkupiti dvorec, a je že njegov tedanji obisk v Panenskih Břežanyh povzročil val ogorčenja in protestov.

Lanskega maja so končno propadajoči klasicistični dvorec iz 19. stoletja s posestvom vred prodali za 39 milijonov čeških kron (skoraj 1,5 milijona evrov). Po načrtih novega lastnika, ki dolgo časa ni bil znan, naj bi spomeniško zavarovan objekt postal konferenčni ali prireditveni center. Glede na ovce, ki so se za zaklenjeno ograjo pasle na poraščenem dvorišču, dvomim, da so prenovo začeli. V vsakem primeru pa naj "pošasti" - verjetno divje živali, ki čuvajo vhod v bivši židovski lovski dvorec, pustijo nedotaknjene ali pa ohranijo obstoječo "grozljivo" podobo, saj se idealno sklada z mračno osebnostjo Reinharda Heydricha, njegove žene Line in s celotno rasistično nacistično ideologijo.