Fiat je od svojih začetkov pisal posebno zgodbo. (F)abbrica (I)taliana (A)utomobili (T)orino je v svojih zlatih letih nanizala ogromno število različnih modelov, ki so bili prepoznavni doma in po svetu. Verjetno se boste strinjali z menoj, da ima najbolj kultni status prav mali fiat 500 oziroma cinquecento, ki je zelo hitro postal simbol preprostosti. Malček, ki je nadomestil takratnega topolina, je bil javnosti prvič predstavljen 4. julija 1957 v Torinu - in od takrat se je začela pisati zgodba o uspehu. Bil je to cenovno dostopen mali mestni avtomobil s ceno takratnih 500 tisoč italijanski lir, kar je bilo enako 13 povprečnim plačam iz tistega časa. Če bi to pretvorili v današnjo valuto, bi omenjeni znesek ustrezal približno osmim tisočakom evrov. Avto so takrat izdelovali skoraj 20 let in do leta 1975, ko so prenehali proizvodnjo, so izdelali nekaj več kot 4,2 milijona primerkov.
Od majhnih avtomobilov so naše potrebe postajale čedalje večje - in s tem so se povečevale tudi dimenzije sodobnih avtomobilov
A avtomobilski svet oziroma svetovno gospodarstvo je bilo za mnoge proizvajalce precej krut, zato se je tudi za Fiat v teh sodobnih časih marsikaj spremenilo. Tako kot so včasih iskali rešitve, kako bi privarčevali, podobni izzivi v tej sodobni eri ostajajo enaki. Po številnih pretresih italijanska znamka zdaj živi pod streho velike avtomobilske skupine Stellantis, ki ji omogoča razvoj in nenehno prilagajanje trgu oziroma kupcem. Zadnji najaktualnejši izdelek, ki je na voljo tudi pri nas, je model 600. Kompaktni 4,17 metra dolg križanec, izdelan na skupni koncernski platformi, je bil prvič predstavljen v letu 2023, konec lanskega leta pa smo ga pospremili tudi na slovenske ceste. Pred kratkim prvič sedem za volan in z njim prevozim nekaj več kot tisoč kilometrov. Potegnjeno pod črto, zanimiv avtomobil, ki zna zlesti pod kožo. In prav je, da na tem mestu omenim, zgolj za primerjavo, model 600 je za deset centimetrov krajši od upokojenega 500X in za devet centimetrov daljši od avtomobila Jeep Avenger, s katerim si delita večino tehnike. Na isti platformi je znotraj italijanske skupine znamk izdelan tudi avtomobil Alfa Romeo Junior.
Z Boštjanom Mišićem se poznava že zelo dolgo in povezuje naju strast do avtomobilov. Njega še kanček bolj, saj si je lansko leto privoščil nekaj za svojo dušo. Iz Italije, natančneje iz Parme, je v svoj domači kraj pripeljal zelo lepo ohranjenega modrega fiata 500 L, ki ga je kmalu krstil z imenom Luigi. Črka L ob številčni oznaki v tem primeru pomeni Lusso, kar v jeziku naših zahodnih sosedov pomeni luksuz oziroma nekaj več. Tako je ta 500 imel nekoliko bolj dodelano notranjost, v obliki prešitih sedežev, kakovostnejšo plastiko, nekoliko drugačno armaturno ploščo, na zunaj pa je bil lusso prepoznaven po kromiranih odbijačih in maski. Fiat 500 L so začeli izdelovati leta 1968, Boštjanov pa je letnik 1971 in ima bojda prevoženih 66 tisoč kilometrov. Pravi, da bi ti znali biti precej realni, saj dvomi, da bi na njem vrteli kilometre. Tu in tam se še vedno najdejo zelo lepo ohranjeni primerki. Danes cena takšnih znaša okrog pet tisoč evrov. Ob prvem ogledu je imel ta nekaj tehničnih napakic, ki jih je zelo kmalu odpravil, in kot pravi Boštjan, pri teh avtomobilih je najbolj hecna stvar, da za par evrov dobiš ustrezen rezervni del. Po žepu te udari le draga poštnina. V Italiji je rezervnih delov v obtoku še vedno ogromno. Daleč največ na jugu Italije.
Z njim se na tisti prijeten sončen nedeljski dan dogovorim za srečanje v živo, saj si želim spet od blizu videti ta italijanski simbol. Luigija. Sedem za volan testnega fiata 600 hybrid in se s Primorske odpeljem proti Polhovemu Gradcu. 4,17 metra dolg in 1,78 metra širok družinski voz poganja spodobno zmogljiv 1,2-litrski trivaljnik s 74 kilovati moči, ki ima vgrajeno dodatno 21-kilovatno električno enoto in 48-voltno baterijo. Elektrifikacija pripomore k začetnemu speljevanju oziroma dopolnjuje pogon pri nižjih hitrostih v mestu. Motor je povezan s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ga upravljamo s tipkami na sredinskem grebenu ali pa s stikali na volanu. Dobro tono in dvesto kilogramov elektrificirani pogon z lahkoto premika. Na avtocesti razmeroma hitro dosežem visoko hitrost, precej elegantno pa se pelje tudi po zaviti cesti od Horjula do Polhovega Gradca. Volanski mehanizem je natančen, medtem ko bi moralo vzmetenje bolje požirati neravnine in luknje z naših cest. Povprečna poraba se je ustalila pri 6,5 litra.
Dobiva se na praznem parkirišču v središču Polhovega Gradca, tik pod cerkvijo - in takoj sem očaran nad malim fiatom. Res je srčkan. Najprej si ga ogledam z vseh zornih kotov, naredim nekaj fotografij in video posnetkov, nato pa mi Boštjan reče, naj sedem in se odpeljem en krog. Malce sem se obotavljal, saj nisem bil prepričan, da bom s 192 centimetri sploh lahko zlezel v notranjost. To so res majhni avtomobilčki. Pa je šlo brez težav. Za volanom tega malega fiata, ki v dolžino meri komaj 2,97 metra in tehta okrog 500 kilogramov, je perspektiva avtomobilske vožnje povsem drugačna. Sprednja sedeža sta presenetljivo udobna, da bi poskušal sesti na zadnjo, mi pa res ni prišlo na misel. Ob pogledu na volan in armaturno ploščo prvi preblisk – joj, kako je bilo včasih vse bolj enostavno. Velik dvokrak volan, nekaj gumbov za upravljanje luči in brisalcev ter reža za ključ. Za trenutek se spozabim in obrnem ključ, kontakt je, zakaj pa motor ne vžge? Aja, seveda, dve ročici med sedežema – leva za čok, desna za zagon motorja.
Nekaj sekund traja, da se zadaj nameščeni 500-kubični zračno hlajeni dvovaljnik vendarle zažene na prave vrtljaje, potem pa kratek krog po parkirišču, zgolj zato, da sem dobil občutek, kako so včasih dojemali avto. Prva in potem druga prestava, pritisk na zavore (bobnaste). In tako še nekajkrat. Kar prevzelo me je in brez težav bi se z njim družil ves dan. A si nisem upal dlje, kajti za Boštjana je ta zelo dragocen nakup in zelo redko komu prepusti volan. Pa vendar, kjerkoli se pojavi z njim, pritegne obilo pozornosti. Boštjan je dal nanj naknadno vgraditi še nosilec za pleteno košaro na zadku, ki ga je dobil za pičlih 70 evrov. Pod sprednjim pokrovom je sicer nekaj malega prostora, predvsem za orodje in rezervno kolo, se pa v tem delu skriva tudi 22-litrska posoda za gorivo. Po njegovih izračunih pravi, da fiatov malček popije med pet in šest litrov na sto kilometrov, tudi zato, ker več kot 80 oziroma 85 kilometrov na uro tako ali tako ne gre. To pa hkrati pomeni, da se mora izogibati avtocest.
Tik pred najinim nedeljskim snidenjem mu je privoščil še tiste ta lepe retro gume z belo barvo na straneh, ki so bile svoj čas precej priljubljene. Obenem ima ta modri lepotec platneno streho, ki sicer ni posebej pripadala izvedbi Lusso, pač pa je zgodba nekoliko drugačna. Boštjan, ki je o malem fiatu 500 prečesal veliko podatkov, pravi, da je to bila povsem ekonomska posledica. V tistem času je bilo namreč jeklo v Italiji in okolici precej drago, zato so vodilni prišli na idejo, da del strehe nadomestijo s platnom, s čimer je cinquecento postal nekoliko lažji in posledično cenejši, ker je imel na sebi okrog pet kilogramov jekla manj. Kot kaže, Luigi vendarle ne bo stal le v njegovi garaži, ampak bo del zanimivega koncepta, ki je v tujini ponekod že poznan. Boštjan pravi, da se mu je kmalu po nakupu porodila ideja o mobilnem bar kotičku. Luigi bi se tu in tam pojavil na zabavah zaprtega tipa ali na porokah, čeprav v šali pove, da ima edino skrb, da bi nevesti prevzel vso pozornost. Pravi, da bo idejo izpilil še pred letošnjim poletjem.
Ko ju ob slovesu še enkrat postavim skupaj, šele dobro dojamem, kako se je v nekaj desetletjih avtomobilski svet močno spremenil. Že zunanje dimenzije veliko povedo o tem. Danes je sodobni avtomobil, kot je fiat 600, za več kot meter daljši, z obilico prostora v potniški kabini in s 360-litrskem prtljažnikom, v katerem je prostora za več manjših potovalnih kovčkov, medtem ko je pod nivojsko polico še nekaj prostora. Če je potreba še večja, se lahko naslon zadnje klopi preklopi in nastane ravno dno do sprednjih sedežev. Včasih cest ni bilo veliko, kaj šele avtocest. Zanašali so se lahko le na obcestne table in kasneje na zemljevide. Danes vse to nadomešča napredna tehnologija navigacijskega sistema, ki ne samo, da pripelje na cilj, ampak vmes postreže še s prometnimi podatki v živo. Največji napredek se je zgodil pri varnosti. Fiat 600, ki je naprodaj tudi kot popolnoma električni avtomobil, je opremljen z vso aktualno varnostno opremo in asistencami, da bi bila vožnja kar se da varna in prijetna. Kaj pa cena? Ja, tudi v tem delu so se stvari močno spremenile. Če ga primerjam s ceno nekoč priljubljenega malčka, je razkorak občuten. Najcenejši danes stane tik pod dvajset tisočaki, takšen, kakršnega smo imeli, z bogatim naborom opreme, pa stane dobrih 27 tisočakov. H končni ceni nekaj prispeva tudi kovinska barva in usnjeno oblazinjenje sedežev.
