Raziskovalci so prosili 2289 odraslih, starih od 71 do 82 let, naj identificirajo 12 pogostih vonjev. Udeleženci so prejeli točko za vsak pravilen odgovor. Ko so se pridružili raziskavi, ni bil nobeden od udeležencev slaboten – vsi so bili sposobni prehoditi 400 metrov, se povzpeti po desetih stopnicah in opravljati vsakodnevne dejavnosti brez pomoči. Med trinajstletnim spremljanjem je umrlo 1211 udeležencev.
Pri udeležencih z oslabljenim vohom je bilo 46 odstotkov verjetneje, da bodo umrli do desetega leta spremljanja, in 30 odstotkov verjetneje, da bodo umrli do 13. leta, kot pri udeležencih z dobrim vohom. "Povezava je bolj ali manj samo očitna pri udeležencih, ki so na začetku raziskave svoje zdravstveno stanje ocenili kot dobro ali odlično, kar kaže, da bi oslabljen voh lahko bil občutljiv zgodnji znak poslabšanja zdravja, preden je slednje klinično opazno," je dejal glavni avtor raziskave dr. Honglei Chen z univerze Michigan v mestu East Lansing. "Oslabljen voh je verjetno pomemben kazalec zdravja pri starostnikih in ne samo glede tega, kar nam je že znano (torej v zvezi z demenco, Parkinsonovo boleznijo, slabo prehrano in grožnjami varnosti)," tako Chen.
Pri posameznikih, ki so na začetku raziskave bili dobrega ali odličnega zdravja, je bilo 62 odstotkov verjetneje, da bodo umrli do desetega leta spremljanja, če so imeli oslabljen voh, so sporočili raziskovalci v znanstveni publikaciji Annals of Internal Medicine. Vohalne sposobnosti pa očitno niso imele velikega vpliva na umrljivost posameznikov, ki so že na začetku raziskave bili povprečno zdravi ali slabega zdravja. Pri posameznikih z oslabljenim vohom je bilo večje tveganje, da bodo umrli zaradi nevrodegenerativnih bolezni ter bolezni srca in ožilja, ni pa bilo večjega tveganja za raka ali bolezni dihal. Rezultati raziskave kažejo tudi, da bi oslabljen voh pri starostnikih lahko bil zgodnji kazalec slabega zdravja, katerega vzrok niso nevrodegenerativne bolezni, ki so pogosto začetek telesnega in duševnega propada.
Raziskovalci so ocenili, da demenca in Parkinsonova bolezen zadevata samo 22 odstotkov večjega tveganja za smrt, povezanega z oslabljenim vohom, izguba telesne teže pa zgolj šest odstotkov. To pomeni, da ni pojasnila za več kot 70 odstotkov višjih stopenj umrljivosti, povezanih z oslabljenim vohom. Povezava med oslabljenim vohom in tveganjem umrljivosti se naj ne bi razlikovala glede na spol, raso, demografske značilnosti, slog življenja ali kronična obolenja. Pomanjkljivost raziskave je, da so udeleženci bili starostniki z relativno dobrimi funkcionalnimi sposobnostmi, kar pomeni, da bi rezultati lahko bili drugačni za mladostnike ali slabotne starostnike, opozarja raziskovalna ekipa.
Poleg tega so raziskovalci vohalne sposobnosti testirali samo enkrat in niso preverili, ali postopne spremembe voha vplivajo na umrljivost. Raziskovalci tudi niso imeli podatkov o zdravstvenih razlogih za oslabljen voh, ki niso povezani s staranjem, kot sta operacija nosu in kronični rinosinuzitis. "Glavno sporočilo raziskave je, da je poslabšanje vohalnih sposobnosti lahko kazalec poslabšanja zdravja," je dejal soavtor spremnega uvodnika Vidyulata Kamath z medicinske fakultete Univerze Johna Hopkinsa v Baltimoru. "Ko se staramo, se lahko sploh ne zavedamo poslabšanja vohalnih sposobnosti," je dejal Kamath. "Glede na to neskladnost bi rutinski pregledi vohalnih sposobnosti pri starejših ljudeh lahko imeli klinično korist pri pregledovanju posameznikov, ki so dovzetni za bolezni ali poškodbe in za katere bi lahko bili upravičeni dodatni klinični pregledi in intervencije."
