Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) države poziva, naj zagotovijo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter človekovih pravic.
"Nobena statistika ali besede ne morejo v celoti zajeti obsega fizičnega, duševnega in družbenega opustošenja, ki se je zgodilo," je sporočila začasna vodja urada OCHA Joyce Msuya. "Vemo, kaj se mora zgoditi: talce je treba izpustiti in z njimi ravnati humano. Civiliste je treba zaščititi in poskrbeti za njihove osnovne potrebe. Arbitrarno pridržane Palestince je treba izpustiti. Humanitarne delavce je treba zaščititi in jim olajšati delo. Storilci morajo odgovarjati za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava. In napad na Gazo se mora končati," je sporočila Msuya.
OCHA ob obletnici še izpostavlja, da je skoraj celotno prebivalstvo Gaze razseljeno, civilisti pa se soočajo s skrajnim pomanjkanjem in omejenim, včasih celo odsotnim, dostopom do zdravstva, hrane, elektrike in humanitarne pomoči. Opozarjajo še, da je bilo v palestinski enklavi ubitih več kot 300 humanitarnih delavcev, kar da je največ v katerikoli posamični krizi in zaradi česar je Gaza najbolj nevaren kraj za humanitarne delavce.
Pripadniki palestinskega islamističnega gibanja Hamasa so ob lanskoletnem vdoru v Izrael ubili okoli 1200 ljudi, še 250 pa jih zajeli za talce. Izrael je v odzivu razglasil vojno stanje in s ciljem uničenja Hamasa sprožil obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo doslej po podatkih tamkajšnjih oblasti ubitih okoli 42.000 ljudi, več kot 97.000 je ranjenih.
Številne države in mednarodne organizacije spričo žrtev in opustošenja v enklavi pozivajo k prekinitvi ognja v Gazi, a se ta odmika. Več držav, tudi Slovenija, pa je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vzhodu.
Od sredine septembra je Izrael okrepil še napade na sosednji Libanon, ciljal je tudi Sirijo in Jemen. V vojno se je z raketnimi napadi na Izrael vključil tudi Iran. Mednarodna skupnost zato svari pred morebitno popolno vojno v regiji.
