Zadnje soočenje kandidatov za predsednika ZDA Donalda Trumpa in Joeja Bidna: Spopad brez prelite krvi

Drugo in zadnje predvolilno soočenje kandidatov za ameriškega predsednika, 74-letnega Donalda Trumpa in skoraj štiri leta starejšega Josepha "Joeja" Bidna, je v nasprotju s prvim minilo skoraj dolgočasno. Teme so bile podobne kot vso predvolilno kampanjo, torej medsebojna obtoževanja glede ekonomije, reakcij na pandemijo covida-19, domnevnega tujega vplivanja na volitve, ki bodo 3. novembra, in podobno. Soočenje je bila verjetno zadnja priložnost za Trumpa, da spremeni dinamiko tekme, v kateri po anketah zaostaja za Bidnom, vendar pa Američanom ni toliko predstavil razlogov, zakaj naj mu zaupajo še drugi štiriletni mandat, kot jih je skušal prepričati, da bo Biden vse uničil. Toda umanjkal je tipični ameriški šov: v nasprotju s prvim televizijskim duelom, ko je Trump nenehno skakal protikandidatu v besedo, so tokrat po vsakem odgovoru izključili mikrofon tistega, ki ni bil na vrsti. Prepira skoraj ni bilo.

Brez mesa in novosti

Profesor Bogomil Ferfila, politolog in ekonomist s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, je za Večer tako ocenil duel: "Vendar je bila debata bolj predsedniška kakor prva, ko je prihajalo do pravega besednega obmetavanja in prekinjanja. Vsak je lahko povedal svoje brez vpadanja nasprotnika. Debata sicer ni pokazala, kar sumim, da se dogaja Bidnu, namreč da je res že star in utrujen. Ne glede dela kampanje na terenu - v svoje rojstno mesto je poslal kar svojo drugo ženo Jill. Ves čas je v debati zastopal zgolj svoja stara, znana stališča. Vsebinsko tako debata ni ponudila nič mesa ali kakšne novosti, saj je tudi Trump pretežno nadaljeval negativno kampanjo zoper Bidna in demokrate, česar pa demokratski mediji niti niso povzeli. Spet mu je očital koruptivne posle njegovega sina v Ukrajini. Vsekakor sta obe stranki za biznis, česar v slovenskih volilnih kampanjah sploh nikoli ni, pa bi moralo biti. Res so demokrati v ZDA malo bolj levo od republikancev, vendar so oboji z gospodarstvom tako rekoč krvno povezani. Pri demokratih je stopnja korupcije celo višja kakor pri republikancih, saj niso taki podjetneži. Trump pa vendarle je podjetnik. Zanimivo pa je, da so demokrati za volilno kampanjo Bidna zbrali več denarja kor republikanci za Trumpa. Demokrate načeloma podpirajo visokotehnološka ameriška podjetja, republikanci imajo bazo bolj v tradicionalni, težki industriji," zaznava Ferfila.

"V tej kampanji ostaja temeljno vprašanje novi koronavirus. Pomembni bodo tričetrtletni kazalci moči ameriškega gospodarstva. Ti so bili še pred dvema mesecema za Trumpa kar ugodni, kajti republikanski guvernerji svojih zveznih držav zavoljo epidemije niso tako tesno gospodarsko zaprli, zato je v njih brezposelnost padla z 12 na 7 odstotkov. V kakšnih desetih demokratskih državah pa so obdržali strožje omejitve, zato je ostala na visokih 12 odstotkih. Trumpu gre na roko tudi podatek, da so od 70 tisoč okuženih študentov v bolnišnico morali prepeljati le tri. Volilno telo bo 2. novembra tehtalo med strahom pred gospodarskim nazadovanjem in okužbo."

Volivci že odločeni

Za komentar televizijskega soočenja v Nashvillu smo poprosili še Rudija Rizmana, sociologa in politologa, profesorja s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki predava tudi na številnih tujih univerzah. "Volilna soočanja predsedniških kandidatov v ameriški politiki že dalj časa ne igrajo odločilne vloge pri izidu volitev. Volivci so se praviloma razen statistično zanemarljivih izjem v odločilni večini že odločili. Te politične dvoboje jemljejo kot enega od ponujenih šovov, ki jih kvečjemu zabavajo. To je mogoče reči za zadnje televizijsko soočenje. Na njem ni aktualni predsednik ponudil niti ene same ideje ali predloga, kaj bo delal v naslednjem predsedniškem mandatu, če ga bo dobil. S tem je potrdil, da bi samo še nadaljeval prejšnjo politiko. Z njo pa se seveda ne more znebiti odgovornosti zaradi zavajanja in neupoštevanja nasvetov zdravstvenih strokovnjakov za več kot 220.000 žrtev pandemije, med katerimi je seveda tudi veliko število nepotrebnih. S to tragično številko je Trump zaslužen za 'svetovni rekord', s katerim se je sramotno vpisal v ameriško in svetovno zgodovino," pojasnjuje Rizman.

Napovedi kažejo na to, da bo volilno bitko po glasovih zanesljivo dobil zmernejši Biden. "Vendar moramo spomniti, da so republikanci v zadnjih dvajsetih letih pridobivali praviloma manjše število glasov na državnih in zveznih volitvah ter vseeno zmag(ov)ali! O zmagi bo namreč, kot lahko predvidevamo, odločilo z ustavo določeno elektoralno telo (kolidž), katerega sestavo določajo v posameznih ameriških državah, v teh pa povečini vladajo republikanci. Na koncu ostanejo Trumpu na voljo še pravne obtožbe o neregularnosti volitev, ki lahko pripeljejo do končne odločitve vrhovnih sodnikov, med katerimi uživajo Trump in republikanci očitno naklonjenost. Nikoli doslej v ameriški zgodovini ni kak predsedniški kandidat zagrozil, kot je to naredil Trump, da ne bo spoštoval volilnega rezultata! To veliko pove o žalostnem stanju ameriške demokracije, o kateri so njeni številni kompetentni domači in tuji raziskovalci prepričani, da je umrla že pred Trumpovim nastopom," ocenjuje Rizman.