Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je danes udeležila neformalnega srečanja več evropskih in drugih voditeljev v Londonu, na katerem so razpravljali o Ukrajini in krepitvi evropske obrambe. Razpravo je po zaključku opisala kot "dobro in odkrito", ter dodala, da bo Evropa morala znatno okrepiti svoje izdatke za obrambo.

"Zdaj je izredno pomembno, da povečamo porabo in se pripravimo na najhujše. Obrambo moramo resnično močno okrepiti," je po poročanju britanskega BBC dejala predsednica Evropske komisije in dodala, da bosta za to potrebna jasen načrt EU in skupen evropski pristop. Slednjega nameravajo po njenih besedah uskladiti na izrednem zasedanju Evropskega sveta, ki bo potekalo v četrtek.

"Skupaj z vami smo pripravljeni braniti demokracijo, braniti načelo pravne države, po katerem ne smeš napasti soseda ali s silo spreminjati meja. V našem skupnem interesu je, da preprečimo prihodnje vojne," je še dejala von der Leyen, pri čemer je po navedbah BBC nagovorila ZDA in predsednika Donalda Trumpa.

Neformalno zasedanje voditeljev je danes v Londonu gostil britanski premier Keir Starmer, ki se je v četrtek v ZDA pogovarjal s Trumpom, vendar po srečanju nista izrazila enotnega stališča glede nadaljevanja politike do Ukrajine.

Današnje srečanje voditeljev v Londonu je nato nekoliko zasenčil petkov prepir med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki se je prav tako mudil v Beli hiši, danes pa se je v Londonu pridružil evropskim kolegom.

Srečanja so se udeležili tudi voditelji več kot desetih evropskih držav, kanadski premier Justin Trudeau, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte ter turški zunanji minister Hakan Fidan.

"Prav tako vidimo, da so evropske države resnično pripravljene pomagati z varnostnimi jamstvi za trenutek, ko bo sklenjen mirovni sporazum. Seveda dogovora še ni, premirja še ni, vendar se moramo pripraviti na ta trenutek in zagotoviti, da bodo evropske države pripravljene pomagati z varnostnimi jamstvi," je po poročanju tujih tiskovnih agencij še dejal generalni sekretar Nata.

Costa je medtem današnje posvetovanje voditeljev označil za pomembno in uporabno. "Še naprej bom sodeloval z vsemi voditelji držav članic EU pri pripravi posebnega zasedanja Evropskega sveta, ki bo prihodnji četrtek," je dodal.

EU je po njegovih besedah pripravljena na sodelovanje z vsemi članicami in drugimi zavezniki, da bi zagotovili pravičen in trajen mir v Ukrajini.

"Iz preteklosti se moramo nekaj naučiti. (...) Zato potrebujemo močna varnostna jamstva. Vzpostavljanje miru gre z roko v roki z ohranjanjem miru," je še sporočil Costa.

Starmer po srečanju voditeljev v Londonu o ukrepih za nadaljnjo podporo Ukrajini

Danes smo na razpotju zgodovine, je britanski premier Keir Starmer dejal po neformalnem vrhu več evropskih in drugih voditeljev v Londonu, na katerem so razpravljali o evropski obrambi in podpori Ukrajini. Ob tem je naštel štiri korake za pomoč Ukrajini, ki vključujejo vojaško pomoč in trdna varnostna jamstva, tako Evrope kot ZDA.

Starmer je na novinarski konferenci po srečanju v Londonu dejal, da mora biti vsak dogovor v podporo Ukrajini "podprt z močjo" in da mora vsaka država prispevati po svojih najboljših močeh, tako da vsi prevzamejo odgovornost in povečajo svoj delež, poroča britanski BBC.

"Danes smo na zgodovinskem razpotju. Čas je, da ukrepamo in se združimo okrog novega načrta za pravičen in trajen mir," je še dejal britanski premier. Naštel je štiri pomembne korake, o katerih so se po njegovih besedah dogovorili na današnjem srečanju.

Pri tem je omenil nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in krepitev gospodarskega pritiska na Rusijo, dokler traja vojna. Dodal je, da mora vsak trajni mir zagotoviti suverenost in varnost Ukrajine, ki mora biti del vseh mirovnih pogajanj. Po Starmerjevih besedah si bodo evropski voditelji v primeru mirovnega dogovora prizadevali za odvračanje Rusije od morebitnega novega vdora v Ukrajino v prihodnosti.

Britanski premier je napovedal še, da želijo zavezniki oblikovati "koalicijo voljnih", ki bi branila Ukrajino in zagotavljala mir v državi.

Še pred današnjim zasedanjem voditeljev je napovedal, da bosta Združeno kraljestvo in Francija v sodelovanju z Ukrajino in še "eno ali dvema evropskima državama" oblikovali načrt za konec vojne v Ukrajini, ki ga bodo nato predstavili ZDA.

"Evropa mora opraviti težji del naloge, vendar pa vsak sporazum potrebuje podporo ZDA. Naj jasno povem, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom strinjamo glede nujnosti trajnega miru. Zdaj moramo skupaj doseči rezultate," je dejal Starmer.

Dodal je, da se bodo z zavezniki kmalu znova pogovarjali o tem, kako nadaljevati in doseči dogovor o miru, preden bodo svoje napovedi podprli z morebitno napotitvijo vojakov v Ukrajino ali drugimi konkretnejšimi potezami.

Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki se je danes pred zasedanjem voditeljev s Starmerjem sestala na dvostranskem pogovoru, je po neformalnem vrhu dejala, da "si vsi želijo pravičnega miru v Ukrajini, vključno z ZDA". "O tem smo se strinjali tudi danes, vendar se moramo dogovoriti, kako bomo to dosegli," je dodala.

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem po srečanju v Londonu potrdil, da so vsi prisotni jasno zagotovili, da nameravajo še naprej podpirati Ukrajino. "To je napadena država, žrtev ruske agresije. Jasno je, da moramo Ukrajino podpreti tako vojaško kot finančno," je dodal.