Povedali so, da so začasno ukinili ustavo in vse institucije ter zaprli državne meje. Predsednika države Mohameda Bazouma od srede zadržuje predsedniška straža, ki je sprožila upor.
Polkovnik Amadou Abdramane je, prikazan skupaj z devetimi uniformiranimi vojaki za hrbtom, v televizijskem sporočilu dejal: "Mi, obrambne in varnostne sile, smo se odločili, da končamo režim, ki ga poznate. To je posledica nenehnega slabšanja varnostnih razmer ter slabega gospodarskega in socialnega upravljanja."
Po besedah Abdramaneja delujejo v imenu Nacionalnega sveta za zaščito domovine (CNSP), poroča britanski BBC.
"Vse zunanje partnerje prosimo, naj se ne vmešavajo. Kopenske in zračne meje bodo zaprte, dokler se razmere ne stabilizirajo," je nadaljeval Abdramane. Povedal je, da je delovanje vseh državnih institucij suspendirano, od 22.00 do 5.00 po lokalnem času pa bo po njegovih besedah do nadaljnjega veljala policijska ura.
Predsednikov urad je sicer v sredo v sporočilu na Twitterju zapisal, da so imeli pripadniki predsednikove straže izbruh znotraj lastnih vrst in da so "poskušali neuspešno pridobiti podporo nacionalnih oboroženih sil in nacionalne garde", ter da so jih slednji pripravljeni napasti.
Stranke vladajoče koalicije v prestolnici Niamey pa so v izjavi obsodile "samomorilsko in protirepubliško norost" in navedle, da so "nekateri pripadniki predsedniške straže ugrabili predsednika" in njegovo družino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po objavi sporočila vojakov pod vodstvom Abdramaneja je ameriški državni sekretar Antony Blinken pozval k izpustitvi predsednika Bazouma. Na novinarski konferenci na Novi Zelandiji je dejal, da "gre očitno za poskus nasilnega prevzema oblasti in rušenja ustave".
Niger obsežna zahodnoafriška država
Blinken je Bazoumu obljubil "neomajno podporo" Washingtona. Tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres je povedal, da je govoril s predsednikom Nigra in mu ponudil polno podporo ZN. Poskus državnega udara v Nigru je že pred tem skupaj z ZN obsodila tudi EU.
Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas) je prav tako sporočila, da "najostreje obsoja poskus nasilnega prevzema oblasti". Beninski predsednik Patrice Talon je v imenu Ecowasa že odšel v Niamey na posredniško misijo. Ob tem je dejal, da bodo po potrebi uporabljena "vsa sredstva" za ponovno vzpostavitev ustavnega reda v Nigru, "vendar bi bilo idealno, če bi vse potekalo v miru in harmoniji".
Predsednik Nigra Mohamed Bazoum je sicer eden ključnih zaveznikov Zahoda v boju proti islamističnim militantnim skupinam v Zahodni Afriki. Dve sosednji državi, Mali in Burkina Faso, sta v zadnjih letih prav tako doživeli državne udare, ki so jih sprožile džihadistične vstaje. V obeh državah so se novi vojaški voditelji razšli s Francijo, nekdanjo kolonialno silo, ki je vladala tudi Nigru.
Od razglasitve neodvisnosti od Francije leta 1960 so v tej sahelski državi, ki nima dostopa do morja, različni akterji izvedli že štiri državne udare in številne druge poskuse prevzema oblasti, tudi proti Bazoumu. Do enega takšnih poskusov je prišlo tudi zgolj nekaj dni pred njegovim slovesnim prevzemom položaja aprila 2021, ki je pomenil prvi demokratični prenos oblasti od razglasitve neodvisnosti od Francije.
Niger je obsežna zahodnoafriška država, ki leži v osrčju Sahela, kar dve tretjini njene površine pa prekriva puščava. Eno najrevnejših držav na svetu, ki meji na Mali, Burkino Faso, Nigerijo, Alžirijo, Libijo, Benin in Čad, pesti nasilje skrajnih islamističnih skupin, ki v državo vdirajo iz Malija in Nigerije in izvajajo napade. Skrajne skupine, povezane z Al Kaido in Islamsko državo, pa delujejo tudi v Nigru.
