Voditelji na vrhu Nata potrdili dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov: Kaj to pomeni?

Voditelji držav članic zveze Nato so danes na vrhu zavezništva v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Potrdili so tudi zavezanost kolektivni obrambi, ki jo predvideva peti člen severnoatlantske pogodbe, in se zavezali nadaljnji podpori Ukrajini v vojni z Rusijo. V skupni izjavi, ki so jo potrdili na zasedanju, piše, da so se voditelji zavezali, da bodo njihove države do leta 2035 v osnovne obrambne potrebe in izdatke, povezane z obrambo in varnostjo, letno vlagale pet odstotkov BDP in tako zagotovile izpolnjevanje individualnih in kolektivnih obveznosti v skladu s tretjim členom Washingtonske pogodbe.

Kaj pomeni novi dogovor?

Od dogovorjenih petih odstotkov BDP bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev Nata glede zmogljivosti namenile 3,5 odstotka letno, za kar bodo morale tudi predložiti letne načrte. Preostalih 1,5 odstotka bo namenjenih za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije. Voditelji so v izjavi zapisali, da so te naložbe potrebne za soočanje z varnostnimi grožnjami. Pri tem so izpostavili dolgoročno grožnjo, ki jo za evroatlantsko varnost predstavlja Rusija, in vztrajno grožnjo terorizma. Napredek pri doseganju novega cilja bodo pregledali leta 2029. Voditelji so tudi ponovili svojo zavezanost kolektivni obrambi. "Ponovno potrjujemo svojo trdno zavezanost kolektivni obrambi, kot je zapisano v petem členu Washingtonske pogodbe - da je napad na enega napad na vse," piše v dokumentu. Ta zajema tudi nadaljnjo podporo Ukrajini, rekoč, da njena varnost prispeva k varnosti celotnega bloka, ne vsebuje pa omembe morebitnega prihodnjega ukrajinskega članstva v zavezništvu.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je na novinarski konferenci po zasedanju dejal, da so zaveznice sprejele pomembne zaveze v odziv na pomembne grožnje. "Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato. To pomeni, da ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, bodisi z Rusijo ali terorizmom, kibernetskimi napadi, sabotažami ali strateškim tekmovanjem, ta zveza je in bo ostala pripravljena, voljna in sposobna braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja," je poudaril. Ob tem je ponovil, da so ZDA zavezane Natu in kolektivni obrambi, kar da je danes tudi jasno povedal predsednik Donald Trump. Ponovil je, da je pot Ukrajine v zavezništvo nepovratna.

Trump Španiji zagrozil s sankcijami

Španski premier Pedro Sánchez je pred dnevi napovedal, da Španija ne namerava nameniti pet odstotkov BDP za obrambo, saj da je to nerazumno in kontraproduktivno. Rutte pa je odgovoril, da v zavezništvu ni izjem. Nato se je Španija z Natom dogovorila o fleksibilnosti in drugačni časovnici. Da bo Španija svoje obveznosti do zavezništva izpolnila, ne da bi za obrambo namenila več kot 2,1 odstotka BDP na leto, je ponovil še po vrhu. Trump je Španiji zaradi tega zagrozil s trgovinskimi sankcijami. 

V Haagu je bil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, srečal se je z več voditelji, tudi s Trumpom. "Pogovarjala sva se o tem, kako doseči prekinitev ognja in resničen mir. Pogovarjala sva se o tem, kako zaščititi naše ljudi," je na družbenem omrežju X sporočil Zelenski ter srečanje označil za dolgo in konkretno. Trump pa se je ob robu zasedanja srečal tudi z vodjo nizozemske skrajne desnice Geertom Wildersom. 

Golob: Izjava je v skladu s cilji Slovenije

Da ne bo nasprotoval skupni izjavi, je po prihodu na zasedanje dejal slovenski premier Robert Golob, ki se zaradi državne proslave ni udeležil večerje, ki jo je za voditelje držav članic Nata v torek priredil belgijski kralj Viljem Aleksander. "Pogajanja so bila trda in dolga. Uspelo nam je razširiti definicijo, da varnost ni samo orožje. To je tisto, kar je za nas najbolj pomembno," je premier dejal slovenskim novinarjem v Haagu. Poudaril je, da je treba graditi odpornost družbe, ne le zaradi trenutnih zunanjepolitičnih razmer, temveč tudi zavoljo priprav na podnebno krizo in morebitno prehransko krizo. Izjava je povsem v skladu s cilji Slovenije, meni premier. "Nedavno sprejeta resolucija predvideva zvišanje proračunskih izdatkov za varnost in obrambo na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri odstotke. S tem v celoti izpolnjujemo pričakovanja zavezništva," je še dejal. 

Predsednik SD Matjaž Han in koordinatorica Levice Asta Vrečko, dveh Golobovih koalicijskih partneric, sta v zadnjih dneh večkrat pozvala proti strinjanju z dvigom obrambnih izdatkov na pet odstotkov. O tem je Golob dejal, da gre za predstavo za javnost. "Ampak to ne šteje. Tisto, kar šteje, je, kaj je Sloveniji uspelo izpogajati. Vse ostalo so igre za lastno javnost. Mi ne nastopamo, mi imamo odgovornost do državljank in državljanov in to je edino, kar šteje," je še poudaril premier in dodal, da je odgovornost katerekoli slovenske vlade in njenega predsednika, da zagotovita varnost vsem prebivalcem Slovenije. "Slovenija je v tem trenutku po vseh mednarodnih lestvicah varna država. Naša odgovornost je, da zagotovimo, da to tudi ostane."

Milanović pozval k priznanju Palestine

Hrvaško je na zastopal predsednik republike Zoran Milanović, ki je prav tako - sicer zaradi slabega počutja - manjkal na uvodni večerji. Po sprejetju izjave je poudaril, da niso glasovali o ničemer in da gre za enostranski dokument, v katerem obrambni stroški niso jasno definirani. "Ne verjamem, da je realno, da bi države za obrambo namenjale pet odstotkov BDP. Nisem ravno navdušenec nad Natom, zastopam pa hrvaške interese," je dejal. Žal mu je, da se na vrhu ni razpravljalo o Gazi, in hrvaško vlado je pozval k priznanju Palestine. O Trumpu je dejal, da je trgovec, in dodal, da izraelski premier Benjamin Netanjahu že 30 let laže, da Iran le korak loči od razvoja jedrskega orožja.