Letošnja prejemnika Nobelove nagrade za kemijo sta Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan, je danes sporočil Nobelov odbor v Stockholmu.
Prestižno nagrado sta dobila za razvoj "genialnega" orodja za gradnjo molekul, imenovanega asimetrična organokataliza. Gre za zelo natančno novo orodje oziroma metodo pospeševanja kemičnih reakcij, ki je imelo velik vpliv na farmacevtske raziskave in razvoj novih zdravil ter je obenem naredilo kemijo bolj okolju prijazno, je odbor za Nobelove nagrade utemeljil svojo letošnjo odločitev.
Organokataliza se je v zadnjih dveh desetletjih razvijala z osupljivo hitrostjo. "S pomočjo teh reakcij lahko znanstveniki danes veliko učinkoviteje razvijajo vse mogoče, od novih zdravil do na primer molekul, ki lovijo svetlobo v solarnih celicah. Na ta način organokatalizatorji prinašajo največje koristi človeštvu," so sporočili v Stockholmu.
"Številna raziskovalna področja in industrijske panoge so odvisne od sposobnosti kemikov, da gradijo molekule, ki lahko tvorijo elastične in vzdržljive materiale, hranijo energijo v baterijah ali zavirajo napredovanje bolezni. To delo zahteva katalizatorje, to so snovi, ki nadzorujejo in pospešujejo kemične reakcije, ne da bi pri tem postale del končnega produkta," so dodali.
"Katalizatorji so tako temeljno orodje za kemike, a raziskovalci so dolgo verjeli, da sta načeloma na voljo le dva tipa katalizatorjev: kovine in encimi. Benjamin List in David MacMillan sta prejela Nobelovo nagrado za kemijo 2021 zato, ker sta leta 2000, neodvisno drug od drugega, razvila še tretji tip katalize. Imenuje se asimetrična organokataliza in temelji na majhnih organskih molekulah," je med drugim zapisal odbor.
Kot je poudaril Johan Aqvist, ki predseduje Nobelovemu odboru za kemijo, je ta koncept "preprost in obenem genialen", zato se številni sprašujejo, kako to, da se ga nihče ni že prej spomnil. Organski katalizatorji so stabilni, okolju prijazni in poceni, zato se organokataliza razvija z osupljivo hitrostjo.
Nagrajenca Nemec Benjamin List - rojen leta 1968 v Frankfurtu, danes zaposlen na nemškem Inštitutu Max Planck - ter David MacMillan - rojen prav tako leta 1968, a v škotskem mestu Bellshill, ki zdaj dela na ameriški univerzi Princeton - ostajata vodilna na tem področju.
