
Medtem ko pravni zastopniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa (do 20. januarja) zaradi poraza na volitvah vlagajo tožbe in druga pravna sredstva v številnih zveznih državah, da bi spremenili potek in izid glasovanja, se v ozadju dogajajo tudi druge pravne dileme. Le redki sicer verjamejo, da bi lahko Trumpovi odvetniki s tožbami, ki so jih prejšnji teden sodišča gladko zavračala, dosegli razveljavitev glasovanja v kateri od zveznih držav, morebiti bi lahko kje uspeli z zahtevo po ponovnem štetju glasov.
Nepopustljivi predsednik
Donald Trump je v svojem skoraj štiriletnem mandatu pomilostil 28 obsojencev po zvezni zakonodaji ali jim znižal kazni, toda mnogi pričakujejo, da bo v zadnjih desetih tednih to ustavno pravico izkoristil v primeru številnih obsojenih sodelavcev. Njegov predhodnik Barack Obama je bil v svojih dveh mandatih dosti bolj milosten: pomilostil je 1927 obsojencev ali jim znižal kazni, med njimi 504 ljudem, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo.
"Ta trenutek bi bilo napak, če bi popustil," je dejal Trumpov odvetnik Rudy Giuliani. "Obstaja sistemski problem pri avtentikaciji glasovnic, ki bi lahko resno vplival na celotne volitve (...) Menimo, da so ti ljudje kradljivci. Stroji v velikih mestih so pokvarjeni. To so bile ukradene volitve (...) Kjer je bilo pomembno, so ukradli, kar so morali ukrasti," pa je med drugim v nedeljo tvitnil Trump. Toda razlike niso majhne: v Pensilvaniji, kjer je Joe Biden v soboto zvečer dobil volitve, okoli 50 tisoč glasov, v Arizoni nad 17 tisoč, v mali Nevadi nad 30 tisoč in tako dalje. Zato mnogi dvomijo, da bi ponovno štetje bistveno spremenilo razmerje moči. Zgolj za primerjavo: ko so leta 2000 na Floridi ponovno šteli glasovnice v sporu med Alom Gorom in Georgeem Bushem mlajšim, je bila razlika 553 glasov - s tem da je tisto leto glasovalo okoli 5,8 milijona volivcev.
Kaj, če Trump ne bo hotel iz Bele hiše?
V Washingtonu se trenutno najbolj ukvarjajo s tem, ali bo Trump sploh kdaj priznal poraz na volitvah ali pa bo do smrti trdil, da gre za prevaro demokratov. Prav tako s tem, ali bo mirno zapustil položaj. K prvemu ga po poročanju nekaterih medijev nagovarjajo soproga Melania in zet Jared Kushner ter številni vplivni republikanci, medtem ko mu drugi sugerirajo, naj vztraja. Ameriška ustava ne govori nič o tem, kaj storiti, če aktualni, a poraženi predsednik ne bi hotel zapustiti položaja, pa tudi takšnega primera še ni bilo.
Impčiment ni kazenski postopek
Precej več vprašanj, političnih in pravnih, se postavlja glede tega, kaj bo s Trumpom, ko odide iz Bele hiše. Znano je, da bi lahko bil Trump vpleten v številna kazniva dejanja, ki pa jih niso sodno procesirali - ker je pač predsednik in se kaj takega v zgodovini ZDA še ni zgodilo. Toda če je bilo njegovo morebitno mešetarjenje z Rusi glede vplivanja na volitve leta 2016 prvovrstno politično vprašanje - Trump se je zaradi tega znašel v procesu ustavne obtožbe oziroma impičmenta in je bil v senatu oproščen -, so morebitne utaje davkov, nenamenska poraba volilnih sredstev, podkupovanje in podobno povsem "klasična" kazniva dejanja po izteku mandata ob dovolj zbranih dokazih gotovo pregonljiva. In mnogi tožilci, zlasti Cyrus Vance na newyorškem Mannhatnu, komaj čakajo. Mimogrede, 66-letni tožilec Cyrus Vance je sin istoimenskega očeta, ki je bil minister za vojsko že v času predsednikov Roberta F. Kennedyja in Lyndona Johnsona ter zunanji minister pod predsednikom Jimmyjem Carterjem.
Nepopustljivi predsednik
Donald Trump je v svojem skoraj štiriletnem mandatu pomilostil 28 obsojencev po zvezni zakonodaji ali jim znižal kazni, toda mnogi pričakujejo, da bo v zadnjih desetih tednih to ustavno pravico izkoristil v primeru številnih obsojenih sodelavcev. Njegov predhodnik Barack Obama je bil v svojih dveh mandatih dosti bolj milosten: pomilostil je 1927 obsojencev ali jim znižal kazni, med njimi 504 ljudem, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo.
Spomin na afero Watergate
Pravniki - tako teoretiki kot tožilci in odvetniki - širom ZDA se zdaj ukvarjajo z vprašanjem, ali lahko predsednik še pred iztekom vnaprej pomilosti sebe in svoj ožji krog, v katerega sodijo tudi sorodniki, oziroma vsem podeli imuniteto. Ker v ZDA velja anglosaksonsko precedenčno pravo, se nimajo na kaj opreti, ker takšnega primera doslej še ni bilo. Izvoljeni predsednik Joe Biden je v predvolilnem času večkrat dejal, da Trumpu v primeru imenovanja imunitete ne bi podelil. In še, imuniteta lahko velja za tako imenovana federalna kazniva dejanja, ki se preganjajo po zvezni zakonodaji na ozemlju celotnih ZDA, najverjetneje pa ne za kazniva dejanja, kot so opredeljena po posameznih zveznih državah.
Edini rahlo podoben primer sega v leto 1974, ko je zaradi afere Watergate odstopil republikanski predsednik Richard Nixon. Poleg vohunjenja za političnimi nasprotniki, ko so 12. junija 1972 v stavbi Watergate v Washingtonu med protizakonitim brskanjem po prostorih demokratske stranke prijeli vlomilce, zgodbo pa sta razkrila novinarja Washington Posta Carl Bernstein in Bob Woodward, so mu nad glavo visele tudi davčne nepravilnosti pa še kaj. Toda zviti Nixon, ki ga je čakal impičment s poraznim izidom, se je pogodil. Od svojega naslednika, podpredsednika Geralda Forda, je dosegel zagotovilo o imuniteti. In jo tudi dobil.