Znižanje za 0,25 odstotne točke je obenem tretji rez v obrestne mere po junijskem obratu v denarni politiki.
Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom in ki je po novem referenčna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem pri 3,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,40 oziroma 3,65 odstotka. Začetek veljavnosti novih obrestnih mer bo 23. oktober.
Odločitev za novo znižanje obrestnih mer po navedbah sveta ECB temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov intenzivnosti delovanja denarne politike v gospodarstvu in finančnem sistemu.
Inflacija se bo v prihodnjih mesecih predvidoma zvišala
Najnovejše informacije o inflaciji po oceni osrednjega organa evrske denarne politike kažejo, da se proces dezinflacije nadaljuje skladno s pričakovanji. Na obete za inflacijo vplivajo tudi nedavni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki pa so slabši, kot je bilo pričakovano. Pogoji financiranja za prebivalstvo in podjetja ostajajo restriktivni.
Prav danes je sicer evropski statistični urad Eurostat objavil, da je bila evrska inflacija na medletni ravni septembra pri 1,7 odstotka, kar je še 0,1 odstotne točke manj od prvotne ocene. S tem je prvič po juniju 2021 inflacija zdrsnila pod dva odstotka, kolikor je srednjeročni cilj ECB.
Inflacija se bo v prihodnjih mesecih po pričakovanjih sveta ECB predvidoma zvišala, nato pa v teku prihodnjega leta upadala proti ciljni vrednosti dveh odstotkov.
Svet ECB vztraja pri dikciji, da bo obrestne mere ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo treba, da doseže cilj vzdržne vrnitve na ciljno inflacijo. Pri tem se bo o ukrepih še naprej odločal od seje do seje na podlagi podatkov. Decembra bodo imeli varuhi evra na mizi tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gibanja BDP.
