Ruski predsednik Vladimir Putin je držal besedo. V ponedeljek, le nekaj ur po ukrajinskem napadu na skoraj 19-kilometrski most čez Kerško ožino, ki povezuje Rusijo in polotok Krim, je obljubil maščevanje in dejal, da je obrambnemu ministrstvu dal nalogo, da ga pripravijo. Približno 24 ur po poškodovanju mostu je postalo jasno, katero mesto v Ukrajini bo glavna tarča: tokrat je to bila Odesa, pristaniško mesto z milijonom prebivalcev, ki je (bila) glavna luka za izvoz ukrajinskih žitaric v svet. No, tudi enoletni sporazum o transportu žita in drugih pridelkov po črnomorskem koridorju se je včeraj iztekel in Rusija vztraja, da ga ne bo obnovila.
Ruski odgovor na ukrajinsko poškodovanje strateškega mostu je bil silovit, a ne tako zelo, kot so se mnogi bali
Krimski most spet odprt
V valu ruskih napadov z droni in raketami je bila včeraj ponoči poškodovana pristaniška infrastruktura v Odesi na jugu Ukrajine. V pristanišču so med drugim tudi terminali, ki so bili ključni v izvajanju dogovora o izvozu žita. Kot je sporočila ukrajinska vojska, je zračna obramba uničila šest raket tipa kalibr, ki so jih izstrelili z ladij v Črnem morju. Uničili so tudi 21 dronov šahed iranske izdelave, so navedli in pojasnili, da so razbitine poškodovale poslopja v pristanišču in zadele več zasebnih domov. Napad na Odeso je potrdila tudi ruska vojska in ga označila za povračilni ukrep. Ciljala naj bi bila namreč izključno objekte, kjer naj bi načrtovali napad na krimski most.
V novih napadih je bilo zadeto tudi industrijsko poslopje v mestu Mikolajiv na jugu države, alarmi, ki opozarjajo na nevarnost zračnih napadov, pa so se sicer poleg Odese in Mikolajiva ponoči med drugim oglasili tudi v Hersonu, Zaporožju, Donecku, Harkovu in Dnipropetrovsku. Pričakovati je, da bo ruska vojska maščevalne napade še nadaljevala.
Most, ki povezuje rusko regijo Krasnodar in ukrajinski polotok Krim, so po ponedeljkovem napadu, v katerem sta umrla dva človeka, sicer znova delno odprli za promet. Avtomobili lahko most prečkajo po enem pasu. Podpredsednik ruske vlade Marat Husnulin je objavil posnetek, ki prikazuje avtomobile, kako vozijo čez most, in izrazil upanje, da bodo dvosmerni promet znova vzpostavili do sredine septembra. V eksploziji je bil poškodovan del cestišča na mostu, nosilni stebri pa po navedbah ruskega ministrstva za promet niso utrpeli škode. Prav tako naj bi jo brez poškodbe odnesla vzporedna železniška proga. Most, ki velja za Putinov osebni projekt in ponos, so odprli leta 2018 in omogoča tako cestni kot železniški promet med Rusijo in Krimom - ukrajinskim polotokom, ki si ga je leta 2014 po mednarodno nepriznanem referendumu priključila Rusija. Služi kot pomembna dobavna pot za ruske sile, ki so po invaziji februarja lani okupirale dele južne Ukrajine. Že oktobra lani je bil most začasno zaprt po siloviti eksploziji, za katero je pred kratkim odgovornost posredno prevzela Ukrajina.
Konec varnostnih jamstev
Rusija je s ponedeljkovim odstopom od sporazuma o izvozu žita odpravlja varnostna jamstva za plovbo tovornih ladij po Črnem morju, pa je včeraj opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dodal je še, da bo Moskva razpustila tudi skupni koordinacijski center v Istanbulu, ki je skrbel za inšpekcije in nadzor nad ladjami. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pred tem opozoril, da brez ustreznih varnostnih jamstev obstajajo številna tveganja pri izvozu žita prek Črnega morja. S tem naj bi se odzval na izjave ukrajinskih oblasti, ki trdijo, da so pripravljene nadaljevati izvoz žita kljub ruskemu odstopu od sporazuma. Zavrnil je številne kritike na račun ruskega odstopa in poudaril, da je Moskva sodelovanje večkrat podaljšala kljub neupoštevanju ruskih pogojev. Prav tako je Kijev obtožil, da transportne poti v Črnem morju pogosto uporablja tudi za vojne namene.
Peskov je potrdil, da bo Rusija spoštovala obljubo predsednika Putina in brezplačno dobavljala žito afriškim državam, ki ga najbolj potrebujejo. "Smo v stiku z afriškimi partnerji, a na našo skupno žalost govorimo o precej majhnih količinah," je opozoril Peskov. Naznanil je, da bodo prihodnji teden o tem razpravljali na rusko-afriškem vrhu v Sankt Peterburgu. Kljub vsemu je dodal, da v Rusiji še vedno cenijo delo generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa. Po njegovih besedah je namreč Guterres skušal evropske države prepričati, naj upoštevajo ruske pogoje za podaljšanje sporazuma, a je bil pri tem neuspešen.
