Glede na vir, ki je seznanjen z njegovim stanjem, Aleksej Žiljajev ne more hoditi, izgubil je spomin, prijatelji in znanci pa so ga iskali zadnjih nekaj mesecev, saj so se za njim izgubile vse sledi. Čeprav še ni znano, zakaj je v tako slabem stanju, so zdravniki izključili možnost zastrupitve.
Pred izginotjem je Žiljajev aktivno nastopal v medijih. Razložil je, kako je leta 2023 prostovoljno odšel v vojno, ko je na železniški postaji v Sankt Peterburgu videl skupino vojakov invalidov. Kot študent medicine je "začutil, da mora svoje znanje izkoristiti na fronti". To je storil kljub temu, da je bil vedno nasprotnik sedanjega režima, in da se je, kot trdi sam, vedno udeleževal shode zdaj že pokojnega voditelja opozicije Alekseja Navalnega.
Avgusta 2024 je dobil neuradni dopust, nato pa se ni več vrnil v svojo enoto. Povezal se je s predstavniki fundacije "Hodite po gozdu" (rusko "Idite Lesom"), ki so mu organizirali varno pot do Francije, kjer je zaprosil za azil.
Ivan Čuljajev, predstavnik omenjene fundacije, je potrdil, da so mu pomagali pri pobegu. "Ne bi rekel, da je šlo za izjemno zgodbo, bolj klasično. Nakopičil si je dolgove, kredite, kolikor sem razumel, mu ni bilo lahko govoriti o tem. Nato je prišel v skupino za evakuacijo, videl je veliko slabega, imel je izražen sindrom PTSP (posttravmatsko stresno motnjo, op.p.), z njim so delali naši psihologi," je povedal Čuljajev.
Žiljajev je na USB ključku prinesel tudi bazo podatkov glavne vojaško-medicinske uprave ruskih oboroženih sil. V bazi, ki jo pošiljajo sicer po navadni elektronski pošti, so podatki 166 tisoč pacientov, ki so bili v vojaških bolnišnicah v Rusiji in na aneksiranem Krimu. Avtentičnost podatkov so potrdili novinarji Radia Free Europe.
Vrsta napadov na ruske emigrante
Čeprav za zdaj ni dokazov, da je bil Žiljajev žrtev napada, se je njegov primer zgodil v času več incidentov ruskih emigrantov. Pretekli teden so prijeli štori osebe, ki naj bi poskušale izvesti atentat na ustanovitelja projekta Gulagu.net Vladimirja Osečkina, ki prav tako živi v Franciji.
Oktobra je bil v Istanbulu ubit Abakar Abakarov, domnevni avtor kanala Jutro Dagestana na omrežju Telegram, ki so ga ruske oblasti povezovale s protisemitskim nasilnim protestom na letališču v Mahačkali leta 2023, ko je tja prispelo letalo iz Tel Aviva. Najbolj znan primer pa se je zgodil februarja 2024, ko je bil v Španiji ubit Maksim Kuzminov, ruski pilot, ki je s helikopterjem prebegnil v Ukrajino.
