Ta teden pa je ameriški predsednik nepričakovano spremenil načrte – in pristop. Srečanje s Putinom je preklical in uvedel prve neposredne sankcije proti Moskvi, odkar je drugič v Beli hiši. "Bil je že čas," je pribil.
Po navedbah Bloomberga naj bi bil za ta nenadni zasuk najzaslužnejši Trumpov zunanji minister Marco Rubio, dolgoletni kritik Moskve, ki je Putina pred leti označil za gangsterja. Rubio, zagovornik trše linije do Kremlja, je ocenil, da Rusija ni pripravljena na resna popuščanja, kar je, po navedbah ameriških in evropskih uradnikov, pospešilo Trumpovo odločitev, da prekine politiko zadržanosti.
Prekinil srečanje z Lavrovom
Viri iz ZDA in Evrope, ki so za Bloomberg spregovorili neuradno, navajajo, da je Rubio po telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom odpovedal načrtovano srečanje v živo. Presodil je, da Kremelj znova poskuša zavlačevati pogovore o prekinitvi ognja in s tem podaljševati vojno. Zato je bil preobrat v ameriški politiki do Rusije neizogiben.
Rubio, piše Bloomberg, v zadnjem času krepi svoj vpliv v Trumpovi administraciji. Poleg diplomatske ofenzive proti Rusiji je kot začasni svetovalec za nacionalno varnost zagovarjal tudi ostrejši pristop do Venezuele – stališče, ki je bilo v nasprotju s strategijo Trumpovega dolgoletnega prijatelja in posebnega odposlanca Steva Witkoffa.
Po navedbah virov Bloomberga so nekateri zahodni diplomati izrazili olajšanje prav zaradi bolj neposrednega pristopa Rubia. Strašila jih je namreč možnost, da bi ZDA pod Witkoffovim vplivom preveč popuščale ruskih zahtevam in dodatno pritiskale na Kijev.
Zmeda v pripravah na vrh
Bloomberg navaja, da je v pripravah na prejšnji vrh Trump-Putin na Aljaski prišlo do zmede: Witkoffovi pogovori s Putinom in drugimi ruskimi predstavniki so ustvarili vtis, da je Moskva pripravljena popustiti pri določenih zahtevah, čeprav v resnici ni bila. To je dodatno ujezilo Trumpa in povzročilo napetosti na sestanku avgusta letos. Bela hiša te trditve sicer zanika in vztraja, da sta Trump in Witkoff popolnoma usklajena.
V ruskih krogih je vladala zmeda: nekateri uradniki so po zadnjem telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom sklepali, da je ameriški predsednik pristal na ruske zahteve glede Donbasa. Dan pozneje, po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pa je Trump javno ponovil, da si želi prekinitve ognja vzdolž obstoječe linije fronte – stališče, ki ga je Moskva že prej zavrnila. V tistem trenutku so se priprave na vrh v Budimpešti že začele rušiti, ameriška administracija pa je uvedla sankcije proti največjima ruskima naftnima podjetjema Rosneft in Lukoil - najnovejši korak v zaostrovanju pritiska na Moskvo.
Po navedbah Bloomberga je jasno, da se je v Beli hiši stališče do Moskve opazno zaostrilo in da je k temu v veliki meri prispeval minister Marco Rubio.
