Premirje med Iranom in Izraelom, ki ga je v torek oznanil ameriški predsednik Donald Trump, za zdaj drži. Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek zvečer zatrdil, da ga bo Teheran spoštoval, če bo enako storil Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem razglasil "zgodovinsko zmago" nad Iranom.
Pezeškian je v torek zvečer po zasedanju iranskega sveta za nacionalno varnost oznanil konec "12-dnevne vojne, ki jo je državi vsilil Izrael". Obenem so v Iranu poudarili, da ostajajo v pripravljenosti.
Po poročanju tujih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na iranske, so v islamski republiki v zadnjih 12 dneh aretirali 700 ljudi, ki jih obtožujejo sodelovanja v Izraelom. Danes so zaradi sodelovanja z izraelsko tajno službo Mosad tri obesili.
Iranske oblasti so napovedale, da bodo v soboto organizirali državniški pogreb za visoke vojaške poveljnike in jedrske znanstvenike, ki so bili ubiti v izraelskih napadih.
Izraelski premier Netanjahu je medtem v torek zvečer razglasil zgodovinsko zmago in zagotovil, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja.
Poveljnik generalštaba izraelske vojske Ejal Zamir pa je dejal, da so napadi iranski jedrski program zavrli za več let, vendar pa "kampanja" proti Iranu še ni končana, temveč samo stopa v novo poglavje.
Ameriški obveščevalni podatki, o katerih poročajo ameriški mediji, sicer kažejo, da iranske jedrske zmogljivosti niso bile uničene in da so napadi iranski jedrski program zavrli le za nekaj mesecev. Ameriški predsednik je poročanje medijev označil za lažno in še naprej vztraja, da so iranskemu jedrskemu programu zadali smrtonosni udarec.
Da se razmere umirjajo, dokazuje objava izraelske vojske o odpravi vseh omejitev za Izraelce, ki so veljale 12 dni, od začetka izraelskega napada na Iran, ki mu je sledil odgovor Teherana.
Tudi letalski promet v Izraelu se po navedbah tujih tiskovnih agencij normalizira, zvečer so odprli letališče Ben Gurion v Tel Avivu, medtem ko naj bi iranski zračni prostor ostal zaprt do danes do poldneva.
V 12 dneh je bilo v Iranu po podatkih zdravstvenega ministrstva ubitih najmanj 610 civilistov, več kot 4700 je bilo ranjenih. V Izraelu pa so povračilni napadi Irana po uradnih podatkih terjali 28 smrtnih žrtev.
Slovenija v Varnostnem svetu pozdravila premirje med Iranom in Izraelom
Slovenija pozdravlja premirje med Iranom in Izraelom, je v torek na rednem polletnem zasedanju Varnostnega sveta ZN o izvajanju resolucije 2231, ki je podprla iranski jedrski sporazum iz leta 2015, dejal veleposlanik Samuel Žbogar. Ponovno je obžaloval odstop ZDA od sporazuma in iransko odstopanje od zavez iz njega.
Zasedanje potekalo, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump naznanil premirje med Izraelom in Iranom. Državi sta se od izraelskega napada na Iran 13. junija skoraj dva tedna obstreljevali.
Trump zdaj pričakuje, da se bo Iran pogajal z ZDA o svojem jedrskem programu. Leta 2018 je sicer enostransko umaknil ZDA iz sporazuma, ki so ga z Iranom sklenile stalne članice Varnostnega sveta in Nemčija.
Žbogar je sporazum iz leta 2015 označil za enega največjih dosežkov multilateralizma v zadnjem desetletju, ki je vzpostavil trden režim za celovito obravnavanje perečih vprašanj mednarodne varnosti.
Slovenija je letos od Malte prevzela vlogo moderatorja pri izvajanju resolucije 2231 iz leta 2015, kar med drugim pomeni, da je prevzela odgovornost za poročanje o napredku in izzivih za zagotavljanje izvajanja dogovorjenih ukrepov in druge podporne naloge.
Sredi letošnjega oktobra poteče veljavnost resolucije in do 18. oktobra ima Varnostni svet možnost, da sproži mehanizem avtomatične vrnitve vseh sankcij, ki so bile ukinjene z iranskim jedrskim sporazumom.
ZDA so to skušale doseči že leta 2020, vendar so druge podpisnice sporazuma temu nasprotovale skupaj z večino članic Varnostnega sveta ZN. Kaj se bo zgodilo do oktobra, trenutno ni jasno.
"To je verjetno zadnja redna seja Varnostnega sveta ZN o izvajanju sporazuma in resolucije 2231. Zdi se, da se eno obdobje končuje, in ni jasno, kaj bo prineslo obdobje, ki bo sledilo," je dejal Žbogar in opozoril na zadnje dogodke v regiji, ki povečujejo nepredvidljivost, in zato je pozval k diplomatski rešitvi.
"Dosledno smo obsodili nesprejemljivo neupoštevanje obveznosti Irana glede neširjenja jedrskega orožja. Slovenija ne dopušča širjenja jedrskega orožja. Vendar pa Slovenija tudi ne dopušča napadov na jedrsko infrastrukturo kjer koli na svetu. Pozdravljamo napoved prekinitve ognja, ki je pomemben korak k ponovni vzpostavitvi stabilnosti v regiji," je dejal Žbogar.
Predstavnika Francije in Velike Britanije sta izrazila pripravljenost na vrnitev sankcij proti Iranu, če ne bo dosežen nov dogovor o jedrskem programu. "Francija in partnerici iz skupine E3 (Nemčija, Velika Britanija) smo pripravljeni uporabiti vzvod hitrega uvajanja sankcij, če do poletja ne bo dosežen zadovoljiv dogovor," je opozoril veleposlanik Francije Jerome Bonnafont.
Predstavnik EU pri ZN Stavros Lambrinidis je prav tako spomnil, da Varnostni svet ZN čez štiri mesece ne bo več obravnaval iranskega jedrskega vprašanja na podlagi resolucije 2231, in pozval k nujni diplomatski rešitvi. "Trajna rešitev iranskega jedrskega vprašanja je mogoča le s sporazumom, doseženem s pogajanji, in ne z vojaškim ukrepanjem," je dejal.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je ZDA in Izrael zaradi napadov na Iran obtožil kršenja ustanovne listine ZN in označil za velik udarec pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Napovedal je, da bo Rusija skupaj s Pakistanom in Kitajsko predlagala resolucijo za miroljubno rešitev iranskega jedrskega programa, ki bo upoštevala najnovejše dogodke.
Ameriška predstavnica Dorothy Shea je zatrdila, da so ZDA z natančnim napadom zmanjšale iransko sposobnost proizvodnje jedrskega orožja, pri čemer naj bi šlo za dejanje samoobrambe. "V tem ključnem trenutku moramo vsi pozvati Iran, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti," je dejala.
Iranski veleposlanik Amir Said Iravani je dejal, da oni niso začeli vojne in da bo Iran prenehal z zakonitim vojaškim odzivom, ko bo agresor Izrael prenehal z napadi. "Poskus prisiliti Iran v brezpogojno kapitulacijo in odpoved miroljubnemu jedrskemu programu, je spodletel. Diplomacija je edina pot za rešitev nepotrebne krize glede programa," je dejal.
Izraelski veleposlanik Dani Danon pa je dejal, da so Izraelci miroljuben narod, saj trikrat na dan molijo za mir, vendar se bodo odzvali na vsako grožnjo. Zagotovil je, da so ukrepali, ker je Iran v skritih objektih pripravljal ključne sestavine za jedrsko bombo.
