Predsedniške volitve v Avstriji: Van der Bellen brez resne konkurence

Koroška Slovenka Olga Voglauer je bila na listi Zelenih izvoljena v avstrijski zvezni parlament na Dunaju. Pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami smo se z njo pogovarjali o Alexandru Van der Bellnu, 78-letnemu avstrijskemu predsedniku, ki se bo 9. oktobra potegoval za svoj drugi petletni mandat v Hofburgu. Van der Bellen je sicer neodvisni kandidat, vendar izhaja iz stranke Zelenih.Za položaj predsednika Avstrije na volitvah jutri kandidira rekordnih sedem kandidatov. Toda raziskave javnega mnenja pred volitvami Alexandru Van der Bellnu kažejo, da bo z vsemi izzivalci pometel že kar v prvem krogu. Tednik Profil mu je avgusta nameril celo dvotretjinsko podporo volivcev, septembra, ko so bili znani vsi kandidati, pa še zmeraj 59 odstotkov. Kako si je predsednik pridobil takšno popularnost?Ankete mu res napoveduje zmago že v prvem krogu. Vseh šest njegovih konkurentov, se zdi, se lahko od drugega kroga kar poslovi. Tudi z vsakim njihovim javnim nastopom je bolj jasno, koliko dosedanji predsednik povečuje svojo priljubljenost. Ljudje opazijo, da je svoj prvi petletni mandat opravljal izvrstno.Edini kolikor toliko resen konkurent mu je znova svobodnjak, tokrat Walter Rosenkrantz. Pred petimi leti je namreč to bil prav tako svobodnjak Norbert Hofer. Je Rosenkrantz kaj drugačen od Hoferja? Vmes so se zgodili brexit, pandemija, vzpon desničarskih strank v mnogih državah članicah EU, za nameček je izbruhnila še vojna v Ukrajini.Hja, podobno kot Hofer si Rosenkrantz išče podporo med volivci s trditvijo, da ni član establišmenta, čeprav je edini med kandidati, ki ima podporo parlamentarne stranke. Ankete mu merijo med 15 in 20 odstotki podpore. Zato sem prepričana, da mu Van der Bellna ne bo uspelo prisiliti v drugi krog.Rosenkrantz je eden od treh avstrijskih ombudsmanov, tako da ga javnost relativno dobro pozna. Skuša se prikazati kot zastopnik široke desne sredine in zastopnik malega človeka. Pa vendar ostaja jasen kandidat svobodnjakov, ene od desničarskih strank, ki dobivajo v Evropi vse več podpore. Van der Bellen pa si je v prvem mandatu pridobil imidž neodvisnega predsednika. Kajti ne glede na to, kdo je sestavljal avstrijsko vlado, je do vsake gojil ekvidistanco, čeprav je s tem imel veliko dela. Spomniva se našega velikega političnega škandala, ki smo ga poimenovali Ibiza in v katerega so bili vpleteni svobodnjaki s Heinzom-Cristianom Strachejem na čelu. Ali pa povrh še afere kanclerja Sebastiana Kurza iz Ljudske stranke s prirejenimi anketami.Predsednik Van der Bellen je v vseh teh primerih s premišljenim ravnanjem, preudarno izbiro besed in mirnim značajem preprečil politične krize in je republiko peljal naprej. Ljudje so si to zapomnili in ga vzljubili. Tako smo imeli pol leta tudi tehnično vlado, česar Avstrija prej sploh ni poznala. To je bila še ena taka nepričakovana, vendar odlična predsedniška poteza, ki jo naša ustava sicer omogoča.Kot mi govorite, ste imeli izjemno aktivnega in odgovornega predsednika, s čimer se v Sloveniji po dveh mandatih sedaj odhajajočega predsednika pravzaprav ne moremo pohvaliti.No, saj tudi v Avstriji takšna aktivna vloga predsednika še pred petimi leti ni bila običajna. Verjetno si je Van der Bellen ob izvolitvi mislil, da se tudi njemu ne bo treba preveč angažirati. Da bo pač rutinsko zaprisegel nekaj vlad in bo delo opravljeno. To je nemara veljalo za prejšnje, politično bolj umirjene politične čase. A je bil prisiljen v angažma in izkazalo se je, da se ga ne otepa in da ga zna izpeljati. Morda še nismo imeli predsednika, ki bi zaprisegel toliko različnih ministrov in ministric, vendar je nekatere, ki so bili neprimerni, tudi zavrnil.Pred dvema letoma, ob stoletnici koroškega plebiscita, se je predsednik Van der Bellen slovenski manjšini tudi javno opravičil za neizpolnjena jamstva in pravice. Zakaj je tako naklonjen koroškim Slovencem, ki prav gotovo niso njegovi odločilni volivci?Pred sto dvema letoma se je prvič v naši tedaj zelo mladi Avstriji zgodilo, da je ljudstvo odločilo, v kateri državi želi živeti. Dobro vemo, da so se tudi številni koroški Slovenci iz različnih nagibov odločili za Avstrijo, saj je koroškim Slovencem Avstrija obljubila veliko pravic: da bodo še naprej živeli tukaj s svojim jezikom, da ga bodo krepili, ga smeli javno uporabljati, da bo poskrbljeno za dvojezično šolstvo in za njihovo kulturno delo. Nato se nič od tega ni uresničilo. Še hujša beda je nastopila po drugi svetovni vojni. Še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo doživeli pogrom nad dvojezičnimi krajevnimi tablami, tako imenovani tafelšturm - petdeset let mineva naslednji teden -, in še številne druge napade ter odrekanja naših pravic. Za vsa ta zlodela se Avstrija koroškim Slovencem še nikoli ni bila opravičila. Tako se nam je prvi opravičil predsednik Van der Bellen, medtem pa Avstrija tudi dve leti kasneje še ni uresničila svojih obljub in obvez do koroških Slovencev, kot nam tudi gredo po Avstrijski državni pogodbi. Njegovo opravičilo je bilo tako rekoč nujno.Pri tem je predsednik pokazal človeški čut za pravičnost in ga verjetno politično nabiranje točk ni zanimalo?Res je, in bilo je tudi prvič v zgodovini avstrijske Koroške, da je nekdo poudaril pomembnost slovenske narodne skupnosti že pred sto leti in ves njen velik doprinos k splošni družbi vse do danes. To je uspel izraziti na zelo spoštljiv način, kar je imelo še večji učinek.Kaj pa si lahko Avstrijci obetajo od Van der Bellnove vnovične izvolitve? Časi so težki in kaj bo še postoril, česar morda v prvem mandatu ni uspel?Naloga zveznega predsednika, ki je sicer tudi poveljnik vojske, je, da zapriseže vlade in njene ministre. Pri tem opazuje in opozarja vlado, naj deluje v skladu z ustavo, ker je med drugimi - poleg ustavnega sodišča in parlamenta - tudi čuvaj naše ustave. Zlasti ima še nalogo, da tudi po diplomatskih poteh dviguje ugled naše države navzven in da navznoter skrbi za zaupanje državljanov. Ti morajo vedeti, da imajo predsednika, ki bo v primeru, če je treba izreči jasno besedo, to tudi storil. Vse to je bil tudi njegov prvenstveni motiv, da je znova šel v volilni boj. Ob tem je izjavil, češ, v petih letih ste spoznali moj način dela, videli ste, kako predstavljam našo državo, in to bi rad nadaljeval.Med izzivalci nima nobene prave konkurence. To je tudi razlika s tistim predvolilnim bojem pred šestimi leti. Tedaj je sicer bil Van der Bellen naš kandidat, kandidat Zelenih, in je imel konkurente iz etabliranih strank, iz socialdemokratov in Ljudske stranke. Popolnoma novo je bilo, da sta se v drugi krog uvrstila kandidat Zelenih in svobodnjakov. Danes pa imamo praktično same neodvisne kandidate, le Rosenkrantz je evidentno strankarski.Poleti se je razvedelo, da je imel Van der Bellen manjšo nezgodo pri planinarjenju. Vsaj ena pripomba: ali ni Van der Bellen s svojimi 78 leti že nekoliko v letih za še en petletni mandat v Hofburgu?Zmeraj nas zaskrbi, če ima kdo nezgodo. Ampak poglejte samo v sosednjo Italijo. Kako dobro se ji je obneslo, da ima za predsednika tudi že starejšega gospoda Serrgia Mattarello. To so izkušeni ljudje, življenjsko in politično. Te izkušnje so tudi Van der Bellnova prednost, pri čemer mu energije pri tej starosti sploh ne manjka. Zdi se mi, da je pravi človek na pravem mestu, in naj bo tako še naslednjih pet let.Za konec še vprašanje o tem, kako se Avstrija sooča s krizo, ki jo povzroča ruska vojna v Ukrajini? Kako se bo Avstrija znašla v napovedani energetski krizi?Večina strank, razen svobodnjakov, v našem parlamentu se je izrekla za sankcije proti Rusiji in Avstrija za njimi stoji v popolnosti. Vsa naša solidarnost gre Ukrajini, ker je to tudi naše edino sporočilo Rusiji. Glede energetske krize pa nam je nekaj že uspelo. Avstrija je bila pri plinu v 80 odstotkih odvisna od uvoza iz Rusije. Vendar smo zdaj že napolnili naše plinske rezerve. Zato bomo skozi zimske mesece prišli brez težav, prav tako v industriji. Na naslednjih šest mesecev je Avstrija energetsko dobro pripravljena, ampak se bo to vprašanje spet pojavilo prihodnje leto za naslednjo zimo. Vendar pa, kar nam zdaj sporočajo iz industrije, je, da imajo težave z dobavami nekih drugih surovin, zlasti z dobavo elektronskih komponent za izdelke. To nas dela nekonkurenčne. Dodaten problem so visoki stroški za energijo, ki so v Aziji, denimo v Indiji, desetkrat nižji. To je evropski problem, ne le avstrijski. Zato me veseli, da se znotraj EU dogovarjamo o omejitvi stroškov za energijo.7 kandidatov zapredsednika je avstrijski rekord, ni pa med njimi nobene ženskeVsi kandidati za predsednika Poleg neodvisnega kandidata Alexandra Van der Bellna (z 51 do 58 odstotkov podpore pa zadnjih podatkih dnevnika Kleine Zeitung) in Walterja Rosenkrantza (11 do 16 odstotkov) iz vrst svobodnjakov v nedeljo za avstrijskega predsednika kandidirajo še: glasbenik in vodja satirične Stranke piva Dominik Wlazny (8 do 10 odstotkov), odvetnik in kolumnist tabloida Krone Tassilo Wallentin (7 do 9 odstotkov), nekdanji svobodnjak in politični kolumnist Gerald Grosz (4 do 6 odstotkov podpore), vodja manjše proticepilske stranke Ljudje-svoboda-temeljne pravice - MFG Michael Brunner (3 do 4 odstotke) in podjetnik Heinrich Staudinger (1 do 2 odstotka). Na volitve je poklicanih 6,4 milijona volilnih upravičencev, volišča pa bodo odprta v nedeljo do 17. ure. Ker pa mnogo Avstrijcev voli po pošti, bodo gotovo veliko glasovnic preštevali še v ponedeljek.

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

Predsedniške volitve v Avstriji: Van der Bellen brez resne konkurence

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

izbrano

bonbon

kvadrati