Boris Jaušovec
Ambasador Franci But je lobist za slovensko nestalno članstvo v Varnostnem svetu (VS) OZN v letih 2024 in 2025. Franci But, ki je bil med drugim slovenski veleposlanik v Nemčiji, je za to nalogo postal posebni odposlanec slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon.
Slovenija za nestalno članstvo kandidira v srednje- in vzhodnoevropski skupini, ki ji med desetimi nestalnimi članicami VS pripada eno mesto. Stalnih članic VS s pravico do veta že desetletja ostaja pet. To so Kitajska, Rusija, Francija, Združeno kraljestvo in ZDA. Nestalne članice se menjujejo na dve leti, vendar ne vse hkrati, saj se na ta način ohranja določena kontinuiteta. Letos, 6. junija, bodo volitve med drugim za mesto srednje- in vzhodnoevropske skupine in v njej je slovenska protikandidatka Belorusija.
Kandidaturo Slovenije je sprejela še prejšnja vlada Janeza Janše, na vladi Roberta Goloba pa je, da to izpelje. To je torej državni projekt?
"Da. Slovenija je svojo kandidaturo vložila konec leta 2021, decembra, in je takoj za tem začela promocijo svoje kandidature. Razumljivo je, da glavnina aktivnosti sedaj čaka novo vlado. Ena ključnih nalog je v rokah zunanjega ministrstva, ki je koordinator celega projekta. Seveda poudarim, da je to projekt celotne države. Vanj so vključeni vsi, od predsednice republike in predsednika vlade do vseh ministrov, ki imajo kakršne koli mednarodne kontakte. Ključni nosilec, kot rečeno, je zunanje ministrstvo, ki v svetu premore svojo diplomatsko-konzularno mrežo. Med multilateralna predstavništva spada tudi naše predstavništvo v New Yorku, kjer bodo 6. junija letos glasovali za predstavnico vzhodne Evrope, torej bodo izbirali med Slovenijo in Belorusijo."
Glasuje pa vseh 193 članic OZN?
"Volilno pravico ima vsaka država članica. Da bi bila neka država izvoljena za nestalno članico VS, mora dobiti 129 glasov oziroma dve tretjini vseh glasov."
Naša protikandidatka je torej Belorusija, ki jo po svetu mnogi dojemajo kot podaljšano roko ruskega režima. Toda mnogi so verjetno prepričani, da je Slovenija pravzaprav podaljšana roka ZDA?
"To ne bo povsem držalo, čeprav je očitno, da belorusko kandidaturo Ruska federacija zelo podpira, in vaša ugotovitev o tem verjetno drži. Slovenija je samostojna kandidatka! Sicer je formalno tudi Belorusija samostojna kandidatka, vendar se mi z njeno kandidaturo ne ukvarjamo. Ukvarjamo se s svojo kandidaturo in s tem, kako uspeti. Pri tem nas zelo veseli, da imamo podporo celotne Evropske unije, torej vseh držav članic, in še številnih drugih držav. V kandidaturo gremo namreč zato, da bi bili izvoljeni, in verjamemo v svoj uspeh. Treba pa je in bo trdo delati, se ogromno pogovarjati in se pošteno predstavljati zlasti v tistih delih sveta, kjer diplomatsko-konzularno praktično nismo prisotni. To je na primer Afrika, pa mnogi deli Azije, celotni Karibi in Oceanija ... V Afriki je 54 držav in to lahko pomeni odločilno razliko. Toda na tem kontinentu imamo v egiptovski prestolnici Kairu samo eno diplomatsko-konzularno predstavništvo, čeprav bomo kmalu v Afriki odprli še nekaj teh teh predstavništev. Verjetno najprej v Alžiriji."
Ste zategadelj vi kot posebni odposlanec zunanje ministrice stacionirani v Afriki, v etiopski prestolnici Adis Abebi?
"Moja naloga kot posebnega odposlanca je, da se udeležujem številnih mednarodnih dogodkov, konferenc in vrhov, kamor bodisi ministrica bodisi državni sekretar oziroma predsednik vlade ali predsednica republike ne morejo iti. Tako obiščem številne države, ki so v našem interesu, saj njihove podpore še nimamo ali pa jo imamo, pa jo hočemo utrditi. Tako se na licu mesta seznanim s stanjem in sogovornike povprašam o tem, kako oni vidijo svoj položaj, s čim so zadovoljni, kje bi si morda želeli drugačno delovanje VS, več njegovega angažmaja. Ob tem imamo krasno priložnost, da na terenu na eni strani dobimo informacije in začutimo, kako dihajo, po drugi strani pa lahko v teh pogovorih zaprosimo za njihovo podporo po tem, ko se podrobneje predstavimo in pogovorimo o bodočem dialogu in sodelovanju. To namreč želimo še naprej razvijati in negovati tudi po obdobju, ko bomo, če bomo, že izvoljeni v VS. Enako naj bi bilo tudi po izteku našega dvoletnega mandata v VS, saj želi Slovenija ostati zainteresirana in aktivna članica mednarodne skupnosti, dejavna na multilateralnem področju."
Pa zakaj ravno Adis Abeba?
"Adis Abeba je glavno mesto Etiopije in je tudi sedež Afriške unije, ki povezuje vse afriške države. Vseh 54 držav ima tam svojo zvezo. Afriška unija sicer nima glasovalne pravice kot unija oziroma kot zveza, ampak je sodelovanje z njo še kako pomembno. Ta unija si želi utrjevati povezovanje na afriški celini: prav zdaj skuša uveljaviti elemente prostotrgovinskega območja oziroma oblikovati skupni trg. Ambicije so torej velike in vsaj v določeni meri želijo Afričani slediti poti, ki jo ubira in tudi že živi Evropska unija. To je eden od razlogov za moj sedež v Adis Abebi. Tam vzpostavljam stike tako z Afriško unijo, z njihovimi komisariati in funkcionarji, kot je komisar za politične zadeve, varnost in mir, prejšnjič sem se srečal z generalnim direktorjem komisije Afriške unije, ki je šef vseh generalnih direktorjev oziroma komisariatov. Hkrati poglabljam bilateralno sodelovanje z Etiopijo, ki je po prebivalcih takoj za Nigerijo druga največja afriška država. Obenem je Adis Abeba logistični center Afrike. Od tam so mogoči neposredni leti v prav vse afriške države, kar mi pomaga izpolnjevati mojo naslednjo nalogo, da osebno obiščem čim več držav. Kajti vsaj polovico svojega časa preživim v teh drugih državah. Pri tem sodelujem z ožjo delovno skupino zunanjega ministrstva, vzpostavljeno v ta namen. Poročam ji o srečanjih, z njo koordiniram obiske, ona pa usklajuje te napore z ministrico in drugimi vladnimi resorji."
Kako dolgo ste že v Adis Abebi?
"V Adis Abebo sem prispel konec decembra in ostanem do junija in v njej sem približno dva tedna na mesec."
Laično se zdi, da imate kar lahko nalogo. Namreč, v tej tekmi Slovenije proti Belorusiji se nekako zdi verjetnejša slovenska zmaga. Toda vmes se je zgodila ruska agresija na Ukrajino in karte so na novo premešane. Kako to vpliva na slovensko kandidaturo?
"Nikakor ne bi smeli podcenjevati nobene kandidature, tudi beloruske ne! Vendar pa smo prepričani, da je Slovenija v omenjeni skupini tista kandidatka, ki zastopa najširše demokratične vrednote: od vladavine prava, človekovih pravic, medsebojne odgovornosti. Zato verjamemo, da smo boljši kandidat, in bi bilo zato boljše, da iz te skupine članica VS postane Slovenija. Vendar stvari niso tako enostavne, kajti mednarodni odnosi so zelo kompleksna stvar. Na vojno v Ukrajini velik del sveta gleda drugače. V Afriki tako opozarjajo, da imajo tudi sami že desetletja vojne in druge konflikte. Slovenija kot del EU, kot podpornica multilaterale in kot članica OZN in Nata sodeluje v mirovnih misijah tudi v Afriki - denimo, v Maliju so bili naši inštruktorji - čeprav ne zelo številni, pa vendar. Tako kažemo svojo odgovornost in to, da tudi v Afriki razumemo oziroma spremljamo konflikte."
Kakšna stališča pa vaši sogovorniki pričakujejo od Slovenije? Prav te dni smo spet obnavljali našo zunanjepolitično strategijo. Ni to hendikep, če en čas razglašate, da ste del jedrne Evrope, drugič spet, da vam je bližje Višegrajska skupina, ali obratno?
"Ne. Mislim, da Slovenija zlasti v Afriki uživa ugled mlade države, ki pa je že dobrih 30 let članica OZN ter aktivno in odgovorno spremlja mednarodno dogajanje. Ima lastna stališča in je prepoznavna po nekaterih svojih temah, kot sta skrb za okolje, za prehransko varnost, je zagovornica človekovih pravic, zagovarja opolnomočenje žensk in pomaga otrokom v konfliktnih situacijah. Pri tem se Slovenija nič ne spreminja. Zunanjepolitična strategija pa je pač izvedbeni akt, ki se zmeraj in sproti prilagaja spremenjenim mednarodnim razmeram, pri čemer strateške usmeritve ostajajo enake. Smo država, ki zagovarja najvišjo stopnjo demokracije, vladavino prava, človekove pravice, skrb za zdravo okolje, prehransko varnost, pravočasen in pravilen odgovor na klimatske spremembe. Slovenija je zmeraj želela biti v središču evropskega dogajanja, pri čemer smo se vedno navezovali na obe osrednji oziroma največji članici EU, Nemčijo in Francijo. Vprašanje jedrne Evrope zadeva upoštevanje najvišjih demokratičnih vrednot, za kar smo se pripravljeni še globlje povezovati."
Ali je pri vašem delu prednost tudi to, da Slovenija kot mlada evropska država nima zgodovine kolonializma? Ali, če rečem malo drugače, vendarle smo naslednica Jugoslavije, ki je bila voditeljica neuvrščenih. Ali to kaj pomaga?
"Slovenija je kot država res mlada, vendar je tradicija njenega naroda stara mnogo mnogo več. Predvsem sem sodita tradicija sobivanja ter sposobnost preživetja in skupnega življenja. Bili smo več kot tisoč let del drugih držav, od Svetega rimskega cesarstva naprej. Imamo triinsedemdesetletno izkustvo nekdanje skupne države Jugoslavije v različnih formatih, od monarhije do obdobja po drugi svetovni vojni, ko smo bili v gibanju neuvrščenih. Mnogi nas občudujejo, ker smo fleksibilna kandidatka, ki pa ve, da je treba v mednarodnem prostoru imeti jasna stališča in biti hkrati sposoben sobivanja z drugimi. Marsikje v svetu, tudi v Afriki, je gibanje neuvrščenih še zmeraj pomembno. Že recimo izkušnja, da so lahko tisoči študentov iz afriških držav študirali v Jugoslaviji, mnogi celo v Sloveniji in so jo že takrat videli kot najbolj napreden del skupne države. To gotovo ni slabo in to sprejemajo pozitivno. Seveda pa gredo tudi oni s časom in razvojem naprej. Seveda se spominjajo dobrih svari iz preteklosti in iščejo še boljše stvari v prihodnosti."
Kakšne pa bodo koristi od slovenskega nestalnega članstva v VS?
"Intenzivno delamo in upamo, da nam to uspe. Še veliko bo pogovorov, dialoga. Ko bomo, upam, izvoljeni, nas čaka še dobrega pol leta priprav na začetek našega drugega dvoletnega članstva v VS. Prvič smo bili člani VS v letih 1998 in 1999, leta 2011 pa smo morali na volitvah priznati premoč Azerbajdžanu. Od tega članstva si veliko obetamo. Zavedamo se, da bomo v teh izjemno zapletenih mednarodnih okoliščinah prevzeli odgovornost in soodgovornost ne le kot člani OZN, pač pa kot člani VS, organa, ki z vso resnostjo razpravlja o mednarodnih konfliktih in išče rešitve ter ukrepa, kadar je treba. Pri tem bomo gradili tudi sebe in povečevali ugled Slovenije kot države, ki verjame v multilateralno ureditev sveta. To bo nov pospešek tudi našemu notranjemu angažmaju in še en impulz za večjo mednarodno prepoznavnost. Tam v svetu, kjer te prepoznavnosti še nismo dovolj dobro izgradili, bo naše članstvo koristilo bilateralnim projektom tudi po tem, ko ne bomo več člani VS. Koristno bo, da bomo gospodarsko še uspešnejši in da bomo bolje razumeli razmere v različnih delih sveta, da si bomo utrdili svoj ugled na vseh nivojih, saj bomo skušali dokazati, da znamo kljub majhnosti v mednarodnih zadevah biti veliki. "
Seveda bo glasovanje anonimno oziroma tajno. Morda že lahko ocenite, kako blizu smo uspehu?
"Kandidiramo zato, da zmagamo oziroma da bomo izvoljeni. Verjamemo, da smo odlična kandidatka, ki je odgovorna, ki ima kaj ponuditi, da imamo ljudi, s pomočjo katerih zmoremo biti aktiven del mednarodne skupnosti. Sem optimist, vendar o številkah ne govorimo. Smemo pa z lepim optimizmom zreti naprej."
Imate v Afriki kakšnega beloruskega pandana?
"Verjamem, da je tudi Belorusija aktivna v Afriki. Tega, ali imajo kakšnega posebnega odposlanca za to nalogo, ne vem, ga torej niti ne poznam in nimam z njim nobenih stikov."
