Psihologinja s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru dr. Katja Košir opozarja, da nimamo vseh informacij o tem, kaj se je zgodilo v Zagrebu - o pohodu z nožem 19-letnika, ki je v eni od tamkajšnjih osnovnih šol ubil 7-letnega šolarja, več pa je bilo poškodovanih, smo poročali -, zato je tamkajšnje dogajanje težko in nesmiselno komentirati. Ob tem uvodoma pojasnjuje, da se taki dogodki ne dogajajo samo v šolah, ampak tudi v družinah. "Šola je, enako kot družina, okolje, kjer ljudje odraščamo, kjer se nam lahko zgodijo kdaj tudi kakšne stvari, ki nas zelo zaznamujejo v pozitivnem in v negativnem smislu. To so okolja, kjer včasih iščemo krivdo za nazaj, za dogodke v preteklosti, ne glede na to, ali so okolja res kriva ali ne, ali je to funkcionalno ali ni. Bolj kot so neka okolja za nas pomembna, bolj kot smo v njih preživljali formativna leta, bolj jih tudi sami dojemamo kot krive za neke stvari, kar pa še ne pomeni, da so res za karkoli kriva," skuša psihologinja razložiti, zakaj smo priča krutim dogodkom v šolah.

Ob tem ponovi, da gre za okolja, v katerih preživimo ogromno časa, in za obdobja, v katerih se oblikujemo. Opozori, da se vsi, ki dogodke spremljamo od daleč, ob njih lahko odločimo, kako se bomo vedli. "Lahko nas je strah, da se bo to zgodilo tudi pri nas, ker verjetnost vedno obstaja," pravi sogovornica, a meni, da to, da nas je strah vsega samo zato, kar je lahko nevarno, nima smisla. "Statistično gledano je šola relativno varen prostor, bolj kot marsikateri drug in kot marsikaj drugega, kar počnemo. Seveda se pa lahko vedno zgodi karkoli. V trenutnem ozračju, ki ni najbolj idealno, in z neproduktivnimi medijskimi objavami lahko to verjetnost še povečujemo," opozori psihologinja na odgovornost medijev pri poročanju o nasilju.