Francoski premier Sebastien Lecornu je danes manj kot 12 ur po imenovanju članov nove vlade odstopil s položaja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predsednik države Emmanuel Macron je njegov odstop že sprejel, politična kriza v Franciji pa se s tem dodatno zapleta. Odstopno izjavo je podal manj kot 12 ur po tem, ko je v nedeljo zvečer imenoval 18 ministrov in ministric, ki bi sestavljali njegovo vlado.
Francoski premier, ki je bil imenovan 9. septembra, je tako odstopil po manj kot mesecu dni. Vse od imenovanja na položaj se je soočal s kritikami tako skrajne desnice kot levice, situacijo pa je danes dodatno zapletlo nezadovoljstvo s sestavo nove vlade med zavezniki na sredini in desnici. Lecornu je bil že peti francoski premier v nekaj manj kot dveh letih, z njegovim odstopom pa Francija tone še globlje v politično krizo.
Notranji minister in vodja konservativnih Republikancev (LR) Bruno Retailleau je za danes še pred Lecornujevim odstopom sklical krizni sestanek stranke, ki sodeluje v manjšinski koaliciji Macronovih zaveznikov. Domnevno je bil nezadovoljen z nezadostno vlogo in vplivom Republikancev v novi vladi.Na premierjev odstop so se medtem že odzvali v skrajno desnem Nacionalnem zboru (RN). "Zgroženi smo bili nad sestavo te vlade, to je nadaljevanje propada. Stabilnost se ne more ponovno vzpostaviti brez razpustitve parlamenta in ponovnih volitev," je sporočil vodja RN in evropski poslanec Jordan Bardella. Dodal je, da je Nacionalni zbor pripravljen prevzeti odgovornost in vladati, če jim bodo Francozi podelili mandat za to.
Leva stranka Nepokorna Francija (LFI) pa je znova pozvala k odstopu predsednika Macrona. "Lecornu odstopa. Trije premierji so bili poraženi v manj kot enem letu. Odštevanje se je začelo. Macron mora oditi," je na omrežju X zapisala vodja poslanske skupine LFI Mathilde Panot.
39-letni Lecornu, sicer tesni Macronov sodelavec, se je po imenovanju na položaj soočil s težko nalogo sestavljanja vlade, ki bi se obdržala na položaju dlje od vlad njegovih predhodnikov Françoisa Bayrouja in Michela Barnierja. Slednji se je poslovil po manj kot 100 dneh na čelu vlade, Bayrou pa je v začetku septembra odstopil po nekaj manj kot devetih mesecih.
Bayrouja so odnesle njegove napovedi drastičnih proračunskih rezov v luči zaskrbljujočega stanja na področju francoskih javnih financ - rekordno visok javni dolg je konec avgusta dosegel okrog 3400 milijard evrov oz. približno 114 odstotkov BDP. Tako leva kot skrajno desna opozicija v parlamentu, ki je razdeljen na tri politične bloke, za politično krizo v državi krivita zlasti Macrona, ki ga redno pozivajo k odstopu. Tem pozivom se je danes pridružil tudi podpredsednik Republikancev David Lisnard. Dodal je, da je "prihodnost države na kocki", in se zavzel za sklic novih predsedniških in nato še parlamentarnih volitev.
