
Pod velikim šotorom ob vhodu v nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau pri južnopoljskem kraju Oswiecim so včeraj s slovesno komemoracijo številni svetovni politiki in drugi gostje zaznamovali 80. obletnico osvoboditve tega nepojmljivega kraja uničevanja, strahot in trpljenja.
V tem taborišču so nacisti med drugo svetovno vojno v petih letih sistematično pobili vsaj1,1 milijona ljudi, med njimi največ Judov, namreč okoli milijona. V okviru holokavsta so nacisti skupaj usmrtili okoli šest milijonov Judov. Med žrtvami v taborišču Auschwitz-Birkenau so bili tudi Poljaki, Romi, Sovjeti in drugi, med njimi več kot 1300 Slovencev. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila sovjetska Rdeča armada.

Pod omenjenim šotorom je bilo več kot 2000 gostov, med njimi tudi še okoli 50 preživelih taboriščnikov. V slovenski delegaciji sta bila tudi predstavnik ugrabljenih otrok Janez Žmavc ter nekdanja taboriščnica Mira Lipičar. Na odprtem delu komemoracije za širše občinstvo pa je dogodek na velikem zaslonu spremljalo še vsaj tisoč obiskovalcev. Med povabljenimi tudi letos ni bilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ker ga zaradi sankcij proti Rusiji zavoljo njene agresije na Ukrajini niso vabili. Putin je tudi obtožen pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu, prav tako pa izraelski premier Benjamin Netanjahu zavoljo 15-mesečne vojaške operacije v palestinski Gazi, ki očitno ni bila vodena v skladu z mednarodnim vojnim in mednarodnim humanitarnim pravom. Vendar je Netanjahuju poljski premier Donald Tusk na zahtevo poljskega predsednika Andrzeja Dude zagotovil, da ga ne bodo aretirali. Netanjahu kljub temu ni prišel, poslal je zgolj svojega ministra za izobraževanje. Iz Slovenije se je komemoracije udeležila predsednica Nataša Pirc Musar, med gosti pa so bili tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, njegov francoski kolega Emmanuel Macron, kralj Združenega kraljestva Karel III., hrvaški premier Andrej Plenković ...
50
preživelih taboriščnikov se je še lahko udeležilo komemoracije
Zbrane je nagovorilo več preživelih taboriščnikov: Marian Turski, Janina Iwanska, Leon Wintraub, ki so govorili poljsko, in Tova Friedman, ki je svoje strašljivo pričevanje povedala v angleščini. Z materjo sta v taborišču Auschwitz-Birkenau pristali, ko je bila stara komaj pet let in pol, leto dni navrh je dočakala sovjetsko osvoboditev. Ko so jih ob prihodu gole pregledovali, pri čemer so nanje besno lajali naščuvani psi, je mater vprašala, kaj neki vojaki iščejo. Pa ji je odgovorila, da bolezen. In ji pokazala dimnike krematorijev, iz katerih je bruhal pepel: "Vsi, še jaz, majhna deklica, sem vedela, kaj to pomeni. Toda mama mi je rekla, da ne smem jokati, in nisem. Že tedaj sem pokazala kljubovalni upor." Kot še nekateri govorci je tudi ona menila, da se antisemitizem v svetu širi "kot cunami". To je povezala z vojno, ki jo je bíl Izrael kot "edina demokracija na Bližnjem vzhodu" v Gazi, in pozvala k molitvi za padle vojake in preostale izraelske talce.
Da se vsi ne strinjajo s takšno interpretacijo izraelskega masakra v Gazi po vdoru Hamasa v Izrael, sta pokazali dekleti, ki sta na odprti del komemoracije tiho prišli s palestinsko zastavo. Najprej ju je opsovala ena od obiskovalk, nato sta kakšno uro nemoteno stali na prizorišču, dokler se od nekod le ni vzelo pet varnostnikov. Ti so dekleti prepričali, da sta palestinsko zastavo zvili in mirno odšli s prizorišča.
