(ODZIVI) "Trump bi najraje videl, da se tekma konča že v 80. minuti, saj v njej vodi z ena proti nič. In ne bi sploh več čakal do konca, do 90. minute."

Dimitrij Rupel, nekdanji veleposlanik v ZDA in zunanji minister: "Kakšne razlike za Slovenijo v primeru zmage Donalda Trumpa ali Joeja Bidna ne vidim. Morda bi Trumpova zmaga glede na nedavni obisk ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea v Sloveniji glede na vse razlike med ameriško in kitajsko tehnologijo za nas pomenila kaj več. Toda v bistvu je za Slovenijo vseeno, kdo zmaga. Slovenija mora zavoljo lastnih nacionalnih interesov z ZDA imeti dobre odnose ne glede na to, kdo je v Beli hiši.

Seveda pa je izid predsedniških volitev v rokah Američanov. Lahko se mi navdušujemo nad tem ali onim, a svojega predsednika izberejo Američani. Zato bi bil pri tem zelo zadržan. Trumpova zmaga bi pomenila dodatno spodbudo za politiko, ki se je uveljavljala zadnje čase. To je politika konfrontacije, na zunanjepolitičnem področju predvsem s Kitajsko. Predstavljam si, da je takšna politika lahko Američanom všeč, predvsem ko gre za Bližnji vzhod, za odnose med Izraelom in Arabci, za Iran in njegove atomske bombe. To je v redu, saj je ta politika relativno uspešna. Pri Natu je bil Trump do evropskih zaveznic precej nepopustljiv, a so si to strogost zaslužile. Tudi Slovenija ni izpolnjevala obljub, ki jih je dajala. Pričakujem nadaljevanje napetega in zapletenega dialoga, ki pa za nas ne bi smel biti negativen.

Bidna poznam: bil je senator, Bill Clinton pa predsednik, ko sem bil slovenski veleposlanik v ZDA. Ta demokratska ekipa je bila naklonjena Sloveniji. Zato nimam težav niti z morebitno Bidnovo zmago. Po Clintonu, v času Baracka Obame, pa demokrati res niso imeli nekega posebnega interesa za sodelovanje s Slovenijo. Tudi Slovenija se je v času Cerarjeve in Šarčeve vlade pri teh odnosih nekako zaustavila. To je treba popraviti, saj je Slovenija prej imela dobre odnose tako z demokrati - Clinton je obiskal Slovenijo - kot z republikanci - George W. Bush je bil pri nas na obisku dvakrat. Ali nam Biden lahko pomaga pri izboljšanju teh odnosov, ne vem.

Trump je prekinil tradicijo Obamovih dveh mandatov in posegel v drobovje ameriške politike na zelo drastičen način. Bidnova zmaga bi pomenila vrnitev Obamove politike. Sam bi bil morda bolj sproščen ob Trumpovi zmagi, vsaj zavoljo tega, ker nekaj, kar se nadaljuje, ne pripravi takih presenečenj kot nekaj, kar prihaja na novo."

Volitve so resno orodje demokracije, ki zahteva nekaj potrpežljivosti

Rudi Rizman, sociolog in politolog: "Za odgovor na vprašanje o tem, kdo bo zmagovalec ameriških volitev, je prekmalu. Tudi sam bi ga rad poznal, vendar so volitve preveč resno orodje demokracije, ki zahteva nekaj potrpežljivosti. Te avtokratska pamet in politična preračunljivost seveda ne premoreta. Ko politiki na čelu z DonaldomTrumpom in njegovimi pohlevnimi sledilci zagotavljajo, da je Trump volitve dobil, ne razkrivajo samo tega, da jim demokracija ne pomeni veliko. Že elementarna omika zahteva od nekoga, da (se) ne proglaša (za) zmagovalca, preden niso prešteti vsi glasovi. Koliko je mar Trumpu do omike in demokracije, ni tajna, najmanj od takrat ne, ko se je podal na volilno kampanjo za prvi predsedniški mandat in na koncu, ko v predsedniški prisegi ni demokraciji namenil ene same besede.

V vlogi sociologa in politologa vseeno ne morem mimo tega, da - še preden so bili prešteti vsi glasovi - Trump proklamira svojo zmago in brez slehernih dokazov rohni, da so mu Joe Biden in demokrati ukradli volitve. Trump je tudi sicer v času svojega predsednikovanja že izrekel preko 20.000 laži in zakaj ne bi bila tudi njegova izjava o veliki zmagi ena od njih? Njegov poraz ne bi smel biti presenečenje, če smemo sklepati na podlagi katastrofalnega vodenja države, ko je na enak način vodil tudi volilno kampanjo. Če pride do Bidnove zmage, se bo moral 'večni zmagovalec' v vlogi enega od redkih predsednikov v ameriški zgodovini, ki ni dobil priložnosti za drugi mandat, od Bele hiše pač posloviti."

Ankete so se spet zmotile

Bogomil Ferfila, politolog in ekonomist: "Opažam, da so se predvolilne javnomnenjske ankete v ZDA spet zmotile. Najprej je vprašanje, kakšna je pravzaprav ta mešanica načinov zbiranja podatkov. Prej je šlo to po stacionarnih telefonih, sedaj klice kombinirajo z vprašanji po mobilni telefoniji, po internetu in s pogovori v živo. Že to je precej nejasno. Drugo je to, da so ameriški anketarji po debaklu leta 2016 rekli, da bodo ankete korigirali zlasti pri deležu manj izobraženih, ki so praviloma podporniki Donalda Trumpa. A je videti, da v tej nameri niso zadosti uspeli.

Pa še nekaj je. Zdi se, da se je povečal delež skrivnih Trumpovih volivcev. To so ljudje, in veliko jih je, ki se bojijo izjasniti, da bodo volili za Trumpa, zlasti v luči nemirov v mestih in gibanja Črna življenja štejejo. Ti volivci navzven niso želeli pokazati, da jim je bolj pri srcu Trump. Porastel je ta delež tudi med črnci in Latinoameričani in tudi med malo višjim ameriškim družbenim slojem. Nižji sloji, proletarci ali celo taki brez zaposlitve so seveda tudi protestirali, premožnejši pa so raje sami sebi rekli, da jim Trump vendarle daje nek gospodarski napredek. Recimo, letošnje tretje četrtletje je zaradi posebnih okoliščin v zvezi s pandemijo imelo kar 32-odstotno gospodarsko rast v primerjavi z drugim četrtletjem. To je fenomenalno. In zato kljub veliki volilni udeležbi, ki naj bi bila njemu v prid, Joe Biden ni uspel povesti s tako imenovanim plazom glasov. Najboljše, na kar zdaj lahko upa, je zmaga s tesnim rezultatom.

Toda to je že Trumpov teren, saj ima dosedanji predsednik svojo prednost v sodni veji oblasti. Če bo elektorski izid izenačen, 269 proti 269, pa ima Trump tudi večino v predstavniškem domu, namreč po delegacijah, ker se ne glasuje po predstavnikih. Trump je že dobil Florido, dobiva Pensilvanijo, torej v obeh državah, so bile ankete zmotno v prid Bidna. Trump dobiva še Ohio pa Severno Karolino, kjer so ankete predvidele, da bodo odločili črnski glasovi. Namreč, Biden je računal, da bo dobil 90 odstokov glasov črncev, pa jih očitno ni dobil. Ampak vsaj to so ankete le napovedale, da bo dobil le okoli 70 odstotkov črnskih glasov v Severni Karolini. In to se je zgodilo."

Zakaj povsem različen besednjak

Nataša Briški, nekdanja dopisnica Pop TV iz ZDA: "Sprašujete me, zakaj sta ameriška predsedniška kandidata za naslednja štiri leta v Beli hiši uporabila ob zaprtju volišč povsem različen besednjak. Joe Biden je Američane pozval k potrpežljivost, Donald Trump pa je skoraj že razglasil svojo zmago, predvsem pa bi rad čim prej ustavil štetje glasov, ki prihajajo po pošti. Razlog je v rekordni udeležbi ameriških volivcev na predčasnih volitvah. Leta 2016 je predčasno glasovala ena tretjina volilnih udeležencev, zdaj sta predčasno glasovali dve tretjini. To pomeni, da morajo volilne komisije prešteti toliko več volilnih glasov. Zaradi tega prihaja do zamud pri preštevanju, saj je bilo rekordno tudi skupno število oddanih glasov. Zato štetje traja dlje, kot je bilo doslej običajno. Za nameček v marsikateri zvezni državi preštevanja predčasnih glasov sploh niso smeli pričeti pred zaprtjem volišč.

Ob tem se ve, ker podatki za predčasne volitve tako kažejo, da je bila na njih veliko večja udeležba demokratov in so to pretežno glasovi za Bidna. Demokrati so tudi šli bolj množično na predčasne volitev zaradi opozoril o nevarnosti pandemije covida-19 in so se hoteli izogniti gneči. Zato je Trumpov izzivalec pozival k potrpljenju, da bi v miru lahko prešteli te glasove tudi še pozneje. Glasovi z včerajšnjih volišč pa so bolj navdušili republikance, saj njihovi volivci raje gredo volit prav na volilni dan. In Trump bi spričo tega najraje videl, da se tekma konča že kar v 80. minuti, saj v njej vodi z ena proti nič. In ne bi sploh več čakal do konca, do 90. minute."

Pomembne ameriške korporacije in gospodarske elite podpirajo obe stranki hkrati

Jure Stojan, Inštitut za strateške študije: "Dojemanje ameriškega volivca je povsem drugačno kakor naše v Evropi. V volilnem sistemu, ki ga imajo v ZDA, je za kandidata najbolj pomembno, da svoje skupine ohrani na svoji strani in morda doda še kakšne glasove iz druge skupine. V ZDA zato ni tako zelo nujno biti všečen vsem volivcem. Predsednik Donald Trump tako nikoli ni presegel 50-odstotne priljubljenosti med Američani. Vendar to sploh ni najpomembnejše. Njegovi podporniki so zahtevali zid na meji z Mehiko, in ga je začel graditi, čeprav ga še ni dokončal. A se je začelo dogajati. Sprejel je davčno reformo, ki pa je bila precej mainstreamovska. Seveda ni bil radikalen, ko pa je v svoji prvi volilni kampanji leta 2015 igral na socialno noto, čeprav je druge rad zmerjal, da so socialisti in komunisti. Tako ga je proletariat podprl v bistveno večji meri od pričakovanj. Začel je trgovinsko vojno s Kitajsko. A konflikt je že obstajal. Trump ga je kot kakšen katalizator zgolj pospešil. In tudi Joe Biden pri tem vprašanju ne bo mogel iti nazaj na staro, ker je Trump dosegel točko spremembe brez povratka.

In demokrati z evropskega gledišča seveda niso levičarska stranka, razen na skrajnih robovih, kjer je recimo Bernie Sanders. Po evropskih ideoloških kriterijih so demokrati desnosredinska stranka. Trump pa je desno. Zato pomembne ameriške korporacije in gospodarske elite podpirajo obe stranki hkrati. Na tako imenovanih napovedovalnih trgih, ki izid predsedniških volitev po navadi napovejo bolj točno kot javnomnenjske ankete, je zadnje dni pred volitvami postajalo vse manj jasno, kdo bo zmagal. Prav to izkušnjo imamo zdaj, čeprav so prej mnogi menili, da bo zmagal Biden. Zdaj pa ni več gotovo niti to, da bosta kandidata sprejela izid volitev, da obstaja možnost nasilnih protestov in da v politiki do izraza prihaja diskurz, ki bi prej sodil v kakšno državo v razvoju kakor pa v ZDA. To je naravnost šokantno."

Glavno čustvo, ki je omogočilo Trumpovo avtoritarno Ameriko, je strah

Erica Johnson Debeljak, pisateljica: "Mrtvi tek na ameriških volitvah glasneje kot kadarkoli sporoča, da je Amerika tako polarizirana, da je pravzaprav v hladni, vsaj za zdaj, državljanski vojni. A pozor: to stanje se ne ustavi na ameriški meji. To polarizacijo vidimo tudi v Sloveniji. Glavno čustvo, ki je omogočilo Trumpovo avtoritarno Ameriko, je strah: strah pred spreminjajočim se svetovnim redom, strah, da spreminjajoča se demografija pomeni, da demokracija in vladavina večine nista več najboljši model za ohranjanje prevlade bele moške neoliberalne strukture nad globalno močjo in bogastvom. Epidemija zaradi covida-19 je strah le še povečala.

Amerika ima dolgo zgodovino antiintelektualizma, na kar je Evropa pogosto gledala s prezirom. Namreč: zakaj ne morejo rešiti svojega zdravstvenega sistema pa problemov z orožjem. Karkoli se bo zgodilo ta teden: nadaljujmo boj proti strahu in nevednosti z ustvarjalnostjo in znanjem, solidarnostjo in sočutjem. Zajebi politiko!"