Osnutek naj bi zahteval, da Ukrajina več kot prepolovi število svojih vojakov ter se odpove zasedenemu polotoku Krim in nekaterim drugim delom ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija.
Osnutek predvideva "priznanje Krimskega polotoka in drugih regij, ki so jih zavzeli Rusi", ter "zmanjšanje vojske na 400.000 pripadnikov", je za AFP povedal vir, ki želi ostati neimenovan.
Do novih razkritij prihaja po torkovem poročanju ameriškega medija Axios, da vlada v Washingtonu ob posvetovanju z Rusijo v tajnosti pripravlja nov načrt za konec vojne v Ukrajini. Načrt v 28 točkah naj bi se zgledoval po tistem, ki ga je predsednik Donald Trump pripravil za končanje konflikta v Gazi, osredotočal pa naj bi se na štiri sklope - mir v Ukrajini, varnostna jamstva, varnost v Evropi ter prihodnost odnosov ZDA z Rusijo in Ukrajino.
Trumpov načrt bi glede na domnevni osnutek Rusiji dodelil tudi nekatere dele vzhodne Ukrajine, ki jih trenutno ne nadzira, v zameno pa bi ZDA tako Ukrajini kot Evropi zagotovile varnostna jamstva pred kakršnokoli rusko agresijo, je danes za Axios povedal neimenovan ameriški uradnik, seznanjen z vsebino.
"Ogromno popuščanje Rusiji"
Ukrajina in njeni podporniki bi sicer takšen načrt po navedbah Axiosa razumeli kot ogromno popuščanje Rusiji, nekateri tudi kot popolno kapitulacijo. Po oceni ameriškega uradnika pa v Beli hiši menijo, da bo Ukrajina verjetno tako ali tako izgubila to ozemlje, če se bo vojna nadaljevala, zato naj bi bilo "v interesu Ukrajine, da se sporazum sklene zdaj".
Osnutek načrta naj bi pripravila skupina pod vodstvom Trumpovega posebnega odposlanca Stevea Witkoffa in svetovalca ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirila Dmitrijeva, poročajo ameriški mediji, Financial Times in britanski Guardian. Odposlanca ZDA in Rusije naj bi vzpostavila pomemben neuraden kanal za komunikacijo med Moskvo in Washingtonom, ni pa jasno, ali Trumpova vlada načrt tudi uradno podpira.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov danes ni želel komentirati poročanja medijev o pripravi mirovnega načrta za Ukrajino, vendar pa je kasneje dejal, da je Moskva pripravljena nadaljevati pogajanja. K temu je ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Ankari pozval tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Sestanek v Turčiji odpadel
Zelenski bi se moral sicer danes v Turčiji sestati tudi z Witkoffom, a je ameriški odposlanec srečanje odpovedal. V teh dneh naj bi se ukrajinski predsednik v Kijevu sestal tudi z visokima predstavnikoma ameriškega obrambnega ministrstva na pogovorih o nadaljnjih prizadevanjih za mir.
Rusija naj bi v skladu z omenjenim ameriškim načrtom v celoti prevzela nadzor nad regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, čeprav ukrajinske sile po oceni ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) še vedno nadzorujejo približno 14 odstotkov ozemlja obeh regij, ki sta skupaj znani tudi kot Donbas.
Čeprav so trenutno večinoma pod ruskim nadzorom, bi se območja v Donbasu, od koder bi se Ukrajina umaknila, štela za demilitarizirano območje, na katerem Rusija ne bi mogla razporediti svojih vojakov, še navaja Axios.
V regijah Herson in Zaporožje, ki ju prav tako delno zaseda Rusija, naj bi po navedbah Axiosa večinoma zamrznili frontno črto, obe strani pa bi v večji meri obdržali ozemlja, ki jih trenutno nadzorujeta. Rusija bi po pogajanjih lahko nekaj delov ozemlja tudi vrnila Ukrajini.
