Letošnja Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Japoncu Syukuri Manabeju, Nemcu Klausu Hasselmannu in Italijanu Giorgiu Parisiju za njihov prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizičnih sistemov, so danes sporočili v Stockholmu.
Trojici je Nobelova nagrada pripadla za študije o kaotičnih in navidez naključnih fenomenih. 90-letni Syukuro Manabe in leto mlajši Klaus Hasselmann sta položila temeljni kamen za poznavanje podnebja Zemlje in kako to vpliva na človeštvo. 73-letni Giorgio Parisi pa prejme nagrado za svoj revolucionarni prispevek k odkritju odnosov nereda in nihanj v fizičnih sistemih od atomskih do planetarnih razsežnosti, so sporočili iz švedske kraljeve akademije znanosti.
"Odkritja, ki jih nagrajujemo letos, prikazujejo, kako naše znanje o podnebju temelji na trdni znanstveni osnovi, na strogih analizah opazovanj," je povedal vodja Nobelovega odbora za fiziko Thors Hans Hansson.
Manabe je prikazal, kako je raven ogljikovega dioksida v atmosferi povezana s povečanimi temperaturami površja Zemlje. Pomembno vlogo je imel pri razvoju fizikalnega modela podnebja Zemlje in preučeval, kako se toplotna energija, ki jo Zemlja dobi od Sonca, odbije nazaj v atmosfero.
Hasselmann pa je prikazal, kako so lahko podnebni modeli zanesljivi, čeprav včasih pride do kaotičnih variacij v vremenskih trendih. Odbor je pohvalil njegovo identifikacijo podnebnega odtisa, ki ga pustijo naravne in človeške aktivnosti, ter ugotovitve, v kolikšni meri na podnebne spremembe vplivajo izpusti, ki jih je povzročil človek.
Parisija pa so izbrali zaradi njegovega dela, ki je najpomembneje prispevalo k teoriji kompleksnih sistemov, saj je v njih našel skrite vzorce.
Prejemniki si bodo razdelili 10 milijonov švedskih kron (nekaj manj kot milijon evrov). Manabe in Hasselmann bosta prejela po četrtino nagrade, drugo polovico pa Parisi.
