V obrazložitvi je odbor tudi izpostavil, da prejemniki predstavljajo civilno družbo v svojih domovinah in da že leta zagovarjajo pravico do kritike oblasti in zaščite temeljnih pravic državljanov. Močno so si prizadevali za dokumentacijo vojnih zločinov, kršitev človekovih pravic in zlorab oblasti. Skupaj dokazujejo pomen civilne družbe za mir in demokracijo, so ob razglasitvi nagrajencev izpostavili v odboru.
Ales Bjaljacki je bil eden od pobudnikov gibanja za demokracijo, ki je v Belorusiji nastal sredi 80. let prejšnjega stoletja. Življenje je posvetil boju za demokracijo in miroljubno sožitje v svoji domovini. Med drugim je leta 1996 ustanovil skupino za človekove pravice Pomlad (Vjasna).
Najvidnejša in največja ruska organizacija za človekove pravice Memorial, ki so jo ruske oblasti decembra lani razpustile, njen dokumentacijski center pa zaprle, je znana zaradi zbiranja podatkov o političnem zatiranju in kršitvah človekovih pravic v Rusiji.
Ukrajinski Center za državljanske svoboščine se od ustanovitve leta 2007 zavzema za krepitev civilne družbe in demokracije v Ukrajini. Po letošnjem ruskem napadu na Ukrajino dokumentira ruske vojne zločine nad civilnim prebivalstvom, piše na spletni strani Nobelovih nagrad.
Nobelova nagrada za mir velja za najprestižnejšo. Lani sta jo prejela novinarja Maria Ressa s Filipinov in Dmitrij Muratov iz Rusije "za branjenje svobode izražanja, kar je predpogoj demokracije in trajnega miru".
