Avstralski rock poet Nick Cave je pred dvema letoma napovedal, da bo oboževalcem odgovoril na katerokoli vprašanje brez moderatorja. Nekaj vprašanj in odgovorov je v nedeljo objavila britanska revija The Spectator, izbran je bil tudi odgovor na vprašanje Petra iz Ljubljane o tem, ali bo umetna inteligenca lahko kadarkoli napisala dobro pesem.
Nick Cave o tem ni povsem prepričan. Meni namreč, da bi umetna inteligenca lahko bila zmožna napisati dobro pesem, ne pa tudi odlične, po njegovih besedah zato, ker nima živčnega sistema.
Kot je odgovoril Cave, je Yuval Noah Harari, izraelski zgodovinar, filozof in pisatelj, v knjigi 21 nasvetov za 21. stoletje zapisal, da bo zaradi umetne inteligence in njenega neomejenega potenciala mnogo ljudi na delovnih mestih odveč in da bo lahko pisala boljše pesmi kot ljudje. Avtor knjige po njegovih besedah pravi, da pesmi poslušamo zato, da občutimo določene stvari. Umetna inteligenca bo lahko, kot Cave povzema Hararija, preprosto preslikala posamičen um in ustvarila pesmi, prilagojene izključno našim lastnim mentalnim algoritmom, po katerih bomo lahko z veliko večjo intenzivnostjo in natančnostjo občutili, karkoli želimo občutiti. "Če se počutimo žalostne in se želimo počutiti srečne, preprosto poslušamo našo veselo pesem umetne inteligence in stvar bo končana," je zapisal Cave.
Sam sicer ni prepričan, da vse pesmi delujejo na takšen način. Kot je zapisal, si je povsem mogoče zamisliti, da bi umetna inteligenca lahko ustvarila tako dobro pesem, kot je na primer Nirvanina Smells Like Teen Spirit in da bi pri tem "označila vsa polja, potrebna za to, da bi vzbudila občutja, ki naj bi jih takšna pesem vzbudila - v tem primeru vznemirjenje in upor, recimo". Prav tako se mu zdi izvedljivo, da bi lahko ustvarila pesem, ob kateri čutimo te iste občutke, vendar bolj intenzivno, kot bi to lahko storil katerikoli človeški tekstopisec. Vendar pa Cave ne meni, da ob poslušanju Smells Like Teen Spirit poslušamo zgolj pesem, temveč da poslušamo odtujenost in umik mladeniča iz majhnega ameriškega mesteca Aberdeen, ki je imel dovolj moči, da je svojo posebno bolečino izrazil v eter in s tem segel v srca generacije.
"Prav tako poslušamo, kako se Iggy Pop vrže z odra in ga oboževalci nosijo na rokah, namazanega z arašidovim maslom, ko poje komad 1970. Poslušamo, kako Beethoven komponira Deveto simfonijo, ko je že skoraj popolnoma gluh. /.../ Poslušamo Nino Simone, kako ves svoj bes in razočaranje zlije v najbolj nežne ljubezenske pesmi. Poslušamo Paganinija, kako še naprej igra na stradivarko ob strganih strunah. Poslušamo Jimija Hendrixa, kako kleči in zažge svoj instrument." Kar dejansko poslušamo, je po Cavovih besedah človeška omejenost in drznost, da se to preseže. "Umetna inteligenca ob vsem svojem neomejenem potencialu preprosto nima te zmogljivosti," je slovenskemu oboževalcu odgovoril Cave, ki je že večkrat koncertiral tudi pri nas.
Vprašanja in odgovori so objavljeni na spletni strani www.redhandfiles.com, tednik The Spectator pa je za objavo izbral štiri. (sta)
