Kronično nalezljivo bolezen so potrdili pri tujem delavcu, pristojni pa zagotavljajo, da ni razloga za paniko. Zadnji primer gobavosti so na Hrvaškem sicer zabeležili leta 1993.
Gobavost je bakterijskega izvora. Najpogosteje prizadene kožo in periferne živce, nezdravljena pa lahko vodi do trajnih poškodb in celo invalidnosti. Čeprav je bila stoletja sinonim za stigmo in izolacijo, jo danes uspešno zdravijo s kombinacijo antibiotikov in velja za ozdravljivo bolezen.
Od okužbe do simptomov lahko pretečejo leta
Na Hrvaškem se je bolnik s simptomi gobavosti pred približno desetimi dnevi obrnil na splitske epidemiologe. Na pristojnem ministrstvu so pojasnili, da gre za Nepalca, ki z družino že dve leti živi na Hrvaškem.
Infektolog Ivan Puljiz je za Dnevnik.hr povedal, da se bolezen znova pojavlja zaradi migracij iz držav, kjer je gobavost, znana tudi kot lepra, še vedno endemična, to pa so deli Brazilije, Indije, Indonezije in Demokratične republike Kongo.
Ker je bolnik na Hrvaškem že dve leti, je najverjetneje prispel že okužen. Čas od okužbe do pojava simptomov je od pol leta do deset let, včasih tudi več, pravi infektolog.
Gobavost ni zelo nalezljiva bolezen. Za prenos je, pojasnjuje Puljiz, potreben dolgotrajen in tesen stik z okuženo osebo, najpogosteje v istem gospodinjstvu: "Največkrat se prenaša kapljično, kar pomeni, da morajo biti skupaj več mesecev, včasih celo let, da se bolezen prenese."
Zaradi nizke nalezljivosti tudi ni potrebna posebna izolacija bolnikov.
Prvi primer tudi v Romuniji
Po več kot štiridesetih letih imajo prvi potrjeni prvi primer gobavosti tudi v Romuniji, še tri osebe pa so pod sumom okužbe. Gre za ženske iz Azije, zaposlene so kot maserke v nekem spa centru v mestu Cluj-Napoca, so sporočili pristojni.
