Mrtvi tek po čeških parlamentarnih volitvah: Čakajoč na predsednikovo okrevanje

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
11.10.2021 17:49
Dan po volitvah vsi preigravajo možnosti za sestavo nove vlade, mandat za sestavo pa mora dati predsednik Miloš Zeman, ki je v bolnišnici.
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zmagoviti trojček: Petr Fiala (v sredini), Marketa Adamova in Marian Jurečka
EPA

Kdo bo predsednik češke vlade, milijarder Andrej Babiš, profesor Petr Fiala ali celo kdo tretji? To je vprašanje za milijon kron, odgovora pa po nedeljskih volitvah še nekaj časa ne bo. Razlogov za to je več: zmagala je koalicija treh strank Spolu (Skupaj), toda predsednik države Miloš Zeman, ki je trenutno na intenzivni negi v praški bolnišnici, je večkrat zatrdil, da bo mandatarstvo najprej podelil voditelju stranke, ki bo prejela največ glasov. To pa bi bil ustanovitelj stranke Ano (Da), eden najbogatejših Čehov in aktualni premier Babiš. Predsednik države namreč igra po volitvah na Češkem odločilno vlogo, saj mora podeliti mandat za sestavo vlade. Če bi bil opravilno nesposoben, bi to nalogo prevzel predsednik spodnjega doma parlamenta.

Zdravstveno stanje 77-letnega predsednika Zemana, ki je priklenjen na invalidski voziček in so ga v nedeljo po pogovorih z Babišem urgentno prepeljali v bolnišnico ter namestili na oddelek intenzivne nege, je sicer stabilno, so sporočili njegovi zdravniki. Po nekaterih prejšnjih navedbah boleha za diabetesom in je zaradi živčnega obolenja obsojen na invalidski voziček. V predsednikovem uradu so glede njegove bolezni sicer precej skrivnostni, mediji pa nenehno opozarjajo na njegovi razvadi - je strasten kadilec in ljubitelj dobre kapljice. Zemanov tiskovni predstavnik je sicer zagotovil, da uvodni pogovori med strankami zaradi bolnišniške oskrbe Zemana niso ogroženi. Predsednik potrebuje zdaj predvsem mir, je dodal.

Dramatični posnetek trenutka, ko je predsednik Miloš Zeman v nedeljo izgubil zavest. 
Epa

O Andreju Babišu, ki je vodil češko vlado v zadnjih štirih letih, pri čemer se je večkrat, zlasti v mandatu vlade Janeza Janše, mudil tudi v Sloveniji, je znano skoraj vse, o Petru Fiali pa precej manj. Do leta 2011 se ni ukvarjal s politiko, potem pa je postal eden od svetovalcev tedanjega premierja Petra Nečasa, leto kasneje pa minister za izobraževanje, mladino in šport v tedanji Nečasovi vladi. Oktobra 2013 je bil kot neodvisni kandidat izvoljen v spodnji dom češkega parlamenta, mesec dni kasneje se je pridružil Demokratski državljanski stranki (ODS) in bil že v začetku naslednjega leta izvoljen za njenega predsednika, kar je še danes. Pod njegovim vodstvom je stranka izboljšala rezultate na lokalnih volitvah in volitvah v senat, po regionalnih volitvah oktobra lani pa je Fiala začel pogajanja o bodoči koaliciji z liberalno-konservativno stranko TOP 09, ki jo vodi 37-letna Marketa Pekarova Adamova, in krščanskimi demokrati (KDU-ČSL) pod vodstvom 40-letnega Mariana Jurečke. Ker velja ODS, ki je na prejšnjih volitvah pred štirimi leti zasedla drugo mesto za Babiševo stranko Ano, za liberalno-konservativno in evroskeptično stranko, se pod morebitnim vodstvom Fiale državi obeta zasuk še bolj v desno. Toda koalicija Skupaj ne bi mogla vladati sama, povezati se bo morala z liberalnim zavezništvom, ki ga tvorita Piratska stranka in Stranka županov čeških mest (STAN).

Premierju Andreju Babišu se računica ni izšla. Ali pač? 
Epa

Toda kot rečeno, prvo možnost za sestavo naj bi od svojega zaupnika Zemana dobil 67-letni Babiš. Pirati in župani z njim niti pod razno ne bi hoteli v koalicijo in on ne z njimi, zato češki politični analitiki ocenjujejo, da bi lahko skušal razbiti zmagoviti koalicijski trojček in se povezati bodisi s TOP 09 bodisi s krščanskimi demokrati. Kot skrajna možnost bi lahko bila tudi navezava na skrajno desno evroskeptično stranko Svoboda in neposredna demokracija (SPD), ki je po nedeljskih volitvah pristala na četrtem mestu s slabimi desetimi odstotki osvojenih glasov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.