Na mednarodni donatorski konferenci za podporo Libanonu po uničujoči eksploziji Bejrutu je sodelovala tudi Evropska komisija. Libanonu bo skupaj namenila 63 milijonov evrov - 33 jih je že dodeljenih, 30 pa jih še bo.
"Ta uničujoča eksplozija je povzročila veliko stisko ljudi," je spomnil Lenarčič in naštel, da je umrlo več kot 150 ljudi, ranjenih je čez 6000, okoli 300.000 jih je ostalo brez strehe nad glavo, številni so pogrešani. "Materialna škoda je ogromna. Pristanišče je uničeno, del mesta tudi, šole, bolnišnice, stanovanja ... in vse to bo imelo dolgoročni negativni učinek na blaginjo Libanoncev," je opozoril.
Slovenija namenila 200.000 evrov, vsi donatorji skupaj pa več kot 200 milijonov evrov
Na mednarodni donatorski konferenci v organizaciji Združenih narodov in francoskega predsednika Emmanuela Macrona so danes zbirali sredstva za pomoč Libanonu po uničujoči eksploziji. Sodelovalo je okoli 30 predstavnikov držav in organizacij, med njimi tudi predsednik ZDA Donald Trump. Obljubili so pomoč in pozvali k neodvisni preiskavi eksplozije. Obljubili so preko 200 milijonov evrov pomoči in pozvali k neodvisni preiskavi eksplozije.
Po oceni Združenih narodov, ki jo je po konferenci objavil Elizejska palača, Libanon po eksploziji potrebuje približno 117 milijonov dolarjev (približno 100 milijonov evrov) nujne pomoči. Ocena zajema nujno medicinsko pomoč, hrano in nastanitve. Zaenkrat še ni znano, koliko pomoči je bilo obljubljene, postopoma pa prihaja na dan, koliko so obljubile posamezne države.
EU je napovedala dodatnih 30 milijonov, skupno doslej že 63 milijonov. Katar je napovedal 50 milijonov dolarjev pomoči, Kuvajt pa 40 milijonov dolarjev. Velika Britanija obljublja 20 milijonov funtov, Norveška 6,5 milijona evrov, Švica 3,7 milijona evrov. Številne države so napovedala tudi druge oblike pomoči.
Slovenska vlada je odločila za nujno humanitarno pomoč Libanonu nameniti 200.000 evrov, prek mehanizma EU na področju civilne zaščite pa bo v to državo napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči.
Država v bankrotu
Kot je namreč spomnil, je bil že pred to tragedijo Libanon v težki situaciji. "Država je bila gospodarsko na kolenih, finančno dobesedno v bankrotu, socialne stiske so se večale, blizu polovica prebivalstva je živela pod pragom revščine. Dodatno se je začelo povečevati število okuženih s koronavirusom in se je povečala še zdravstvena kriza in na koncu še ta silovita eksplozija," je naštel.
Izhod iz položaja, v katerem se je znašel Libanon, bo zato dolgotrajen. Na vprašanje, ali bo strukturna pomoč pogojena s spremembo oblasti v Libanonu, je Lenarčič odgovoril, da ne bi rekel tako. "Se bodo pa morale stvari urediti drugače. Dosedanji način upravljanja z državo je pripeljal Libanon v hudo krizo že pred eksplozijo. In medtem ko je humanitarna pomoč tistim, ki jo potrebujejo, brezpogojna, je z gospodarsko in finančno obnovo države drugače - tam je potrebno sodelovanje z vlado Libanona in ta vlada mora biti takšna, da bo izboljšala upravljanje z državo," je navedel.
V Libanon je EU sicer poslala tudi ekipo strokovnjakov za kemikalije, "saj še ni povsem razjasnjen vzrok silovite eksplozije in naša želja je, da se to razčisti na način, ki bo verodostojen in bo ta preiskava uživala zaupanje", je navedel.
Standardni del sestave ekip so tudi varnostni strokovnjaki in kot je dejal Lenarčič, po trenutnih ocenah osebje EU ni ogroženo. "Doslej je lokalno prebivalstvo predstavnike evropske civilne zaščite sprejelo zelo pozitivno," je dodal.
