Ob tem je Marta Kos opozorila, da bo morda treba ponovno razmisliti o finančni podpori EU Srbiji. "Od Srbije pričakujemo, da ustavi izvajanje nedavnih sprememb zakonodaje na področju sodstva in tožilstva in jih uskladi s standardi EU, ko bo Beneška komisija izdala svoje mnenje," je na družbenem omrežju X zapisala Kos. Dodala je, da komisija obenem preverja, ali Srbija še izpolnjuje kriterije za finančno podporo EU.
Evropska komisija je Srbiji sredi januarja nakazala prvi obrok sredstev v okviru načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana v višini 56,5 milijona evrov. Srbija naj bi v okviru načrta prejela skupno 1,6 milijarde evrov. Pogoj za pridobitev evropskih sredstev so sicer reforme, vključno z zagotavljanjem neodvisnosti sodstva in bojem proti korupciji.
Srbski parlament je konec januarja sprejel spremembe in dopolnitve zakona o sedežih ter območjih sodišč in tožilstev, zakona o visokem tožilskem svetu, zakona o organizaciji in pristojnosti državnih organov za boj proti visokotehnološkemu kriminalu ter zakona o državnem tožilstvu in zakona o sodnikih. Nova zakonodaja je bila sprejeta brez javne razprave ali predhodnega posvetovanja s tožilci, sodniki, EU ali Beneško komisijo, svetovalnim organom Sveta Evrope za ustavno pravo.
Opozicija kritična
Srbska vladajoča koalicija trdi, da bodo spremembe zakonodaje prispevale k večji učinkovitosti pravosodja.
Predstavniki opozicijskih strank medtem opozarjajo, da je njihovo bistvo v tem, da si oblast zagotovi večji nadzor nad pravosodjem in zmanjša objektivnost delovanja tožilstev. Nasprotuje jim tudi strokovna javnost, češ da je pravi cilj zakonov predvsem oslabitev tožilstva za organizirani kriminal (TOK). To izpostavljajo tudi v TOK.
Kritiki tudi opozarjajo, da spremembe zakonodaje prihajajo v času, ko tožilci preiskujejo več visokih uradnikov vlade in vladajoče stranke zaradi suma korupcije.
