Boris Jaušovec
Avstrijci gredo to nedeljo vnovič na predčasne volitve. Po aferi Ibiza, ko se je podkancler Heinz-Christian Strache zapletel v korupcijski škandal, saj je ruskemu oligarhu pred volitvami leta 2017 za vpliv na medije in podporo njegovi svobodnjaški stranki (FPÖ) ponujal posle z vlado, je kancler Sebastian Kurz maja letos z besedami "Dovolj je dovolj!" vlado razpustil. Predsednik Alexander Van der Bellen je predčasne parlamentarne volitve razpisal za 29. september.
Po zadnji javnomnenjski anketi na tisočglavem vzorcu spletnega portala Oe24 oziroma časnika Österreich, objavljeni v torek, je v vodstvu prav Kurzeva Ljudska stranka (ÖVP) s 34 odstotki glasov. To je kakšno odstotno točko manj od nekaterih prejšnjih anket, denimo časnika Der Standard, ki je še v petek ÖVP nameril 35 odstotkov. Pa vendar je to dve ali tri odstotne točke več, kot jih je stranka dosegla na volitvah pred dvema letoma in zmagala. Na drugem mestu so socialdemokrati (SPÖ) s 23 odstotki. To je skoraj štiri odstotne točke manj kot na zadnjih volitvah in le dve odstotni točki več od FPÖ, ki je z 21 odstotki tretja. Vendar bodo svobodnjaki v nedeljo kaznovani. Grozi jim izguba vsaj petih odstotnih točk glede na rezultat iz leta 2017. A kazen za populistične desničarje ne bo tako velika, kot so mnogi napovedovali. O tem smo včeraj govorili z dr. Christianom Fleckom z graškega Inštituta za sociologijo: "Izidi anket kažejo, da FPÖ premore trdno jedro, ki se ne osuje zlahka. Sploh je dve leti razkrivanj afer morda celo premalo, da bi njihovi volivci verjeli škodljivemu početju. No, vseeno rečem, morda pa bomo v nedeljo zvečer kljub temu presenečeni."
Ta teden je namreč pri svobodnjakih izbruhnila še ena afera, ko je nekdanji Strachejev varnostnik razkril, da naj bi bil njegov nekdanji šef mesečno razpolagal z okoli deset tisoč evri strankinega črnega fonda. "Iz njega si je Strache med letoma 2014 in 2018 pokrival tudi zasebne stroške, med drugim 2500 evrov mesečno za najem razkošne hiše na Nižjeavstrijskem, v kateri je živel," nam pojasnjuje novinarski kolega iz Celovca Bojan Wakounig. Svobodnjaki so namesto Stracheja, ki je po aferi Ibiza moral iti, za vodjo stranke 14. septembra v Gradcu z več kot 98-odstotno podporo izvolili Norberta Hoferja. Ta je leta 2016 le za las izgubil predsedniško bitko proti Van der Bellnu.
Vrnimo se k anketam. Na četrtem mestu so Zeleni, ki se pri vseh javnomnenjskih raziskavah držijo nad desetimi odstotki. Oe24 jim je prisodil enajst odstotkov, kar pomeni, da bi se v zvezni parlament na Dunaju zanesljivo uvrstila koroška Slovenka Olga Voglauer, ekološka kmetica iz Bilnjovsa. "Sem na sedmem mestu na listi Zelenih, in če res dobimo 18 poslancev, bomo koroški Slovenci spet imeli predstavnico v zveznem parlamentu," je potrdila za Večer. Zeleni, ko je njihov nekdanji vodja Peter Pilz šel na svoje, so sicer pred dvema letoma izpadli iz parlamenta, saj niso dosegli štirih odstotkov glasov. Sedaj se očitno vračajo. Pilzeva lista Jetzt pa z dvema odstotkoma nima možnosti, da ponovi uspeh izpred dveh let, ko se je uvrstila v zvezni parlament. Vanj pa bo spet šel Neos, saj naj bi dobil osem odstotkov glasov, kar je tri odstotne točke več kot nazadnje.
Rudi Vouk iz iniciative Slovenski konsenz za ustavne pravice (SKUP) medtem močno upa, da bodo afere v FPÖ dobile odraz v volilnem rezultatu: "FPÖ se predstavlja za zastopnico malega človeka in se zmeraj zaganja v domnevno korupcijo drugih. Vselej pa se izkaže, da so najbolj koruptivni politiki v njenih vrstah. Stranki je to imanentno, tako je bilo pod Haiderjem in pod Strachejem. Da pa Kurz znova pogleduje k njim, je morda zgolj predvolilna taktika, da ne bi od sebe odgnal kaj glasov. Kajti, če bo zopet vzel v vlado to ekstremno stranko z desnega roba, si pa lahko mislim, da ni sposoben za kanclerja. V demokraciji s takšnimi ljudmi pač ne gre."
