Razlog zanje pripisujejo radioteleviziji entitete Republike Srbske, ki jim ne nakazuje polovice plačanih RTV-prispevkov, kar določa zakon.
Novinarji, snemalci in zaposleni podpornih služb so na kritične razmere v hiši, ki zaposluje okoli 700 ljudi, opozorili na današnjem protestu pred državnim parlamentom. Prvi program televizije in radia obenem predvajata poseben program, ki je posvečen krizi javnega servisa in njenim vzrokom.
BHRT zahteva, da državni organi sprejmejo nujne ukrepe za trajno in stabilno financiranje ter zagotovijo interventno pomoč, s katero bi pokrili dolgove, zaradi katerih jim med drugim grozijo izklop električne energije, rubež premoženja in blokada računov.
"Sramotno je, da smo prišli v položaj, ko moramo svoje pravice zahtevati na ulici, po letih agonije. Država niso domoljubni govori, država je reševanje javnega servisa BiH," je na protestu po poročanju BHRT sporočil direktor te radiotelevizije Belmin Karamehmedović.
Poudaril je še, da je BHRT skozi vsa ta leta kljub položaju, v katerem je, izpolnjevala vse svoje programske obveznosti. "Še vedno delamo, čeprav ima 60 odstotkov zaposlenih minimalne plače," je dodal.
V zadnji fazi razkroja
Na kritične razmere je BHRT sicer opozorila že pred protestom v pismu, ki so ga naslovili na najpomembnejše institucije v državi, predstavnike mednarodne skupnosti in državljane BiH. V njem so zapisali, da je BHRT v zadnji fazi razkroja ter da se poleg finančnega zloma soočajo z zastarelo in neuporabno tehniko, omejenimi terenskimi ekipami, zamiki ali odpovedmi projektov ter odhodi izkušenih kadrov.
Razlog za to je po njihovih navedbah radiotelevizija entitete Republike Srbske, ki že od leta 2017 ne izpolnjuje zakonske obveznosti nakazovanja polovice zbrane naročnine državljanov na račun BHRT. Njeni dolgovi do BHRT so presegli 100 milijonov konvertibilnih mark oz. okoli 50 milijonov evrov.
V BiH delujejo tri javne radiotelevizije - državna BHRT, RTV Federacije BiH in RTV Republike Srbske. Zakon o javnem RTV servisu servisoma entitet nalaga, da polovico sredstev, ki jih zberejo od RTV-prispevka na svojem območju, nakažejo na račun BHRT. Polovica zbrane naročnine državljanov po zakonu pripada BHRT, servisoma entitet pa po 25 odstotkov.
Stabilno delovanje javnega radijskega in televizijskega servisa BiH je sicer tudi ena od prednostnih nalog države na poti v EU.
