So znanstveniki vendarle odkrili izvor skrivnostnih sibirskih kraterjev?

Skupina geoznanstvenikov z Univerze v Oslu je predstavila nov model, ki pojasnjuje pojavnost kraterjev na polotokih Jamal in Gidan.

Prvi krater so opazili leta 2014 na polotoku Jamal. 
Prvi krater so opazili leta 2014 na polotoku Jamal. 
Profimedia
Datum 23. september 2025 11:31
Čas branja 2 min

Več kot desetletje po odkritju nenavadnih lukenj v permafrostu Zahodne Sibirije znanstveniki še vedno niso enotni glede njihovega izvora. Prvi takšen krater so opazili leta 2014, njegovo odkritje pa je sprožilo številna vprašanja, na katera znanost še danes išče odgovore. Teorije segajo od izbruhov plina do trkov meteoritov, poroča Science Alert.

Zdaj je skupina geoznanstvenikov z Univerze v Oslu, ki jo vodi Helge Hellevang, predstavila nov model, ki bi lahko pojasnil, zakaj se ti kraterji pojavljajo izključno na polotokih Jamal in Gidan, medtem ko jih drugod po arktičnih regijah s permafrostom ne zaznavajo.

Prvi krater, ki so ga odkrili na polotoku Jamal, je bil širok približno 30 metrov in globok več kot 50 metrov. Okoli njega je bil razmetan material, kar je kazalo na eksplozijo. Stene kraterja so bile tako strme in navpične, da bi človek lahko sklepal, da jih je izkopal stroj.

Znanstveniki se strinjajo, da je kopičenje metana pod pritiskom ključni dejavnik nastanka teh kraterjev, znanih tudi kot kraterji emisije plina. Medtem ko so prejšnje raziskave domnevale, da so ti pojavi posledica procesov znotraj permafrosta, nova študija to možnost ocenjuje kot malo verjetno.

"Če bi bili notranji procesi v permafrostu, sproženi s podnebnimi spremembami, odgovorni za izbruhe, bi se takšni kraterji morali pojavljati tudi na drugih območjih permafrosta. A to se ne dogaja," navajajo Hellevang in sodelavci.

Prvi krater, ki so ga odkrili na polotoku Jamal, je bil širok približno 30 metrov in globok več kot 50 metrov.
Prvi krater, ki so ga odkrili na polotoku Jamal, je bil širok približno 30 metrov in globok več kot 50 metrov.
Profimedia

Vpliv zemeljskega plina in podnebnih sprememb

Po njihovem mnenju je verjetneje, da je za eksplozije odgovoren zemeljski plin, ki izhaja iz globokih geoloških prelomov pod permafrostom. Ti sistemi prelomnic omogočajo, da plin iz nižjih slojev Zemlje pronica navzgor, kar je logično, saj se polotoka Jamal in Gidan nahajata nad nekaterimi največjimi nahajališči zemeljskega plina na svetu.

Kljub temu raziskovalci opozarjajo, da tudi podnebne spremembe igrajo pomembno vlogo. Taljenje permafrosta zaradi višjih temperatur oslabi ledeni pokrov in ustvari tanek sloj, skozi katerega lahko plin lažje prodre na površje.

Čeprav novi model ponuja verjetno razlago za nastanek teh kraterjev, bodo potrebne dodatne terenske meritve za njegovo potrditev. Šele s takšnimi podatki bo mogoče dokončno razrešiti skrivnost teh spektakularnih pojavov. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ste se ustavili na bencinski črpalki in je tam zmanjkalo goriva?
Da.
28%
295 glasov
Ne.
41%
436 glasov
V teh dneh še nisem tankal/a.
24%
250 glasov
Nimam avtomobila.
8%
80 glasov
Skupaj glasov: 1061
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.