
Palestinsko gibanje Hamas medtem še vedno vztraja, da je treba začeti izvajati drugo fazo dogovora.
Podaljšanje prve faze dogovora o prekinitvi ognja v Gazi je po navedbah urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja predlagal odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod Steve Witkoff.
V izraelski izjavi je navedeno, da bi podaljšanje pomenilo izpustitev polovice talcev, ki so še vedno v Gazi, na dan začetka veljavnosti dogovora, preostali pa bi bili izpuščeni ob koncu, če bi bil dosežen dogovor o trajni prekinitvi ognja.
Sprva naj bi Izrael sicer predlagal, da bi prekinitev ognja podaljševali v zaporednih enotedenskih intervalih in vsak teden izvajali izmenjave ujetnikov, kar pa je gibanje Hamas zavrnilo. Vztrajajo, da je treba začeti izvajati drugo fazo dogovora, ki predvideva končanje vojne in umik izraelskih sil iz Gaze ter izpustitev vseh talcev, medtem ko bi Izrael rad dosegel izpustitev vseh talcev še v podaljšani prvi fazi.
"Edini način, da dosežemo stabilnost v regiji in vrnitev zapornikov, je dosledno izvajanje sporazuma, začenši z izvajanjem druge faze," je v izjavi sporočil predstavnik Hamasa Mahmud Mardavi.
Številni voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij po svetu, med njimi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, so v soboto ob izteku prve faze dogovora poudarili, da prekinitev ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas mora vzdržati.
Od 19. januarja, ko je začel veljati dogovor o prekinitvi ognja, je gibanje Hamas v okviru prve faze Izraelu vrnilo 25 živih in osem mrtvih talcev. Prav tako je izpustil pet tajskih talcev, ki jih dogovor ni zajemal. Izrael je v zameno iz zaporov izpustil več sto Palestincev.
Od 251 talcev, ki jih je Hamas zajel med napadom 7. oktobra 2023, jih v Gazi ostaja 58, od tega jih je po navedbah izraelske vojske 34 mrtvih.