Po besedah hrvaškega premierja Andreja Plenkovića je vlada preučila predloge sindikatov, delodajalcev in stroke ter določila "primeren znesek". Delodajalci so dvigu ostro nasprotovali, sindikati pa so si prizadevali za dvig na 1130 evrov bruto.
Plenković je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hine izpostavil, da je minimalna plača leta 2016, ko je prvič prevzel vodenje vlade, znašala 414 evrov, deset let pozneje pa bo presegla 1000 evrov. "Samo v zadnjih treh letih je minimalna plača zrasla za 50 odstotkov," je dodal.
Hrvaški premier je napovedal tudi kompenzacijske ukrepe hrvaškega zavoda za zaposlovanje za delodajalce, ki izplačujejo minimalne plače, s katerimi želijo ohraniti zaposlenost. "Država bo delodajalcem, ki izplačujejo minimalno plačo, v prvih treh mesecih prihodnjega leta pokrila razliko med zdajšnjo višino minimalne plače, ki je pri 970 evrih, in 1050 evrov," je pojasnil.
Z dvigom minimalne plače se zvišuje tudi nova študentska urna postavka, in sicer z zdajšnjih 6,06 na 6,56 evra, poroča Hina.
Minister za delo Marin Piletić je izpostavil, da Hrvaška ni več pri dnu lestvice držav EU po višini minimalne plače, ampak se hitro približuje njenemu povprečju. Po njegovih besedah danes na Hrvaškem minimalno plačo prejema 70.822 zaposlenih, zaposlenih s plačo do 1050 evrov bruto pa je na Hrvaškem 131.559.
Pred vladno odločitvijo so se proti dvigu minimalne plače ostro izrekli delodajalci. Želeli so, da vlada dvig zamakne za eno leto in s tem gospodarstvu omogoči povečanje konkurenčnosti in vlaganje v naložbe.
Sindikati so po drugi strani poudarjali, da Hrvaška ne sme postati oaza dobičkov in nizkih plač. Zaposleni z minimalnimi plačami v višini 970 evrov bruto so na robu revščine, medtem pa delodajalci ustvarjajo milijardne dobičke, so izpostavili na skupni novinarski konferenci ta teden, na kateri so vlado pozivali, naj minimalna plačo za prihodnje leto določi pri 1130 evrih bruto.
